Čeprav od parlamentarnih volitev ni minilo niti leto dni, največja opozicijska stranka že preigrava scenarije, po katerih bi Janez Janša četrtič v zgodovini prevzel vodenje slovenske vlade. Prvak SDS, ki letos praznuje trideseto obletnico na čelu stranke, poziva k združevanju sorodnih strank, s čimer želi preprečiti drobljenje glasov desno od sredine in povečati vpliv najmočnejše politične sile na desnici. Znotraj aparata SDS medtem z organizacijo protestov stopnjujejo vršenje pritiska na vlado pod vodstvom Roberta Goloba.
V načrtu eliminacija manjših strank
Za SDS je bilo supervolilno leto 2022 polno razočaranj in bolečih porazov. Na parlamentarnih volitvah je desnica po dveh letih viharnega vladanja zbrala zgolj 35 mandatov in v trenutni sestavi državnega zbora ni prav nobene možnosti, da bi se SDS znova zavihtela na oblast. Ker Janša za sestavo vlade po naslednjih volitvah čez tri leta potrebuje večino v parlamentu in koalicijske partnerje, gredo načrti SDS trenutno v smer združevanja sorodnih strank in postopnega unovčenja političnega kapitala Anžeta Logarja, poraženega predsedniškega kandidata v drugem krogu volitev proti Nataši Pirc Musar.
"Kar trenutno opazujemo na desnici pod taktirko SDS, je uresničevanje načrta, ki je nastajal že dalj časa in je bil zamišljen v primeru poraza stranke na lanskih državnozborskih volitvah. Del tega načrta je konsolidacija desnega političnega prostora prek eliminacije manjših strank, ki bi potencialno še naprej odščipavale glasove SDS," pravi izredni profesor s katedre za teoretsko analitsko politologijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marinko Banjac.
Prva poteza SDS je bila priključitev Nove ljudske stranke pod vodstvom Franca Kanglerja, ki velja za odbojni politični obraz, saj so ga s položaja župana Maribora nekoč odnesle ljudske vstaje. Kangler se je v zadnjem obdobju zbližal z SDS. V prejšnji vladi je bil kot državni sekretar desna roka notranjega ministra Aleša Hojsa, nato pa se je pred volitvami združil v Povežimo Slovenijo, a je peterica strank ostala pred vrati parlamenta. Portal Necenzurirano piše, da se je Kanglerjeva stranka znašla v finančnih škripcih, kar je eden od razlogov za politično poroko z SDS.
"Združitev med strankama je treba brati tudi v kontekstu ambicij Kanglerja v štajerski prestolnici. Po drugi strani je SDS na sobotni akademiji stranke na simboličen in konkreten način pokazala, kako se krepi in širi. Pri NLS je bil ključen lokalni kontekst, kjer ima Kangler tudi neformalni vpliv," komentira Banjac. Spomnimo, da se je Kangler na lanskih lokalnih volitvah zavihtel v drugi krog in v dvoboju s Sašo Arsenovičem zbral slabih 12.500 glasov. V prvem krogu je močno prehitel kandidata SDS Dejana Kaloha, ki se poslavlja z mesta predsednika odbora stranke v Mariboru in odpira prostor prav Kanglerju.
Ob združevanjih se krepi le SDS
Manjše zunajparlamentarne stranke na desni sredini medtem ne kažejo navdušenja nad združevanjem z SDS. Slišati je kritike, da konsolidacija desne sredine ne more potekati po Janševem scenariju goltanja konkurenčnih strank, saj bi stranke ob morebitnem združevanju želele ohraniti dovolj prostora za izvajanje lastnih političnih idej. "Ni se zgodilo prvič, da je Janša začutil priložnost, da lahko pod svoje okrilje spravi nekaj strank. Ko smo se v preteklosti uprli takšnim predlogom, je sledil protiudarec SDS. Združevanje v grobem pomeni, da se krepi izključno SDS. V naši stranki je preveč ponosnih ljudi, da bi sledili tovrstnim idejam," v neuradnem pogovoru pravi eden od akterjev na desni sredini.
V naboru potencialnih strank, na katere stavijo v SDS, so v igri predvsem SLS, Konkretno in Naša dežela. Predstavniki vseh treh strank za zdaj zavračajo pripojitev k SDS. "SLS je suverena in samostojna stranka, ki gradi svojo zgodbo na zmagah na lokalnih volitvah. Povezovanje med SDS in NLS nas v ničemer ne ogroža, v Mariboru nam kvečjemu odpira nova vrata," razmere vidi predsednik SLS Marko Balažic. V Konkretno, kjer so za lanske volitve zapravili več kot 300.000 evrov, pravijo, da sploh niso desna, ampak liberalno demokratska stranka. "Na mizi ni nobene ponudbe za združevanje," odgovarja generalni sekretar Miha Rebolj. Tudi v Naši deželi, ki je pod vodstvom Aleksandre Pivec po volitvah bankrotirala, o združevanju z SDS ne razmišljajo.
Janša posnema Orbana
Mnogi sogovorniki na desnici imajo zadržke pri sodelovanju z Janšo zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, veliko več simpatij kažejo do Anžeta Logarja, ki s podporo podjetnikov na čelu z Jocem Pečečnikom ustanavlja politično platformo, na podlagi katere bi se pred naslednjimi volitvami lahko rodila nova satelitska stranka, ki bi ob zadostnem številu glasov omogočila sestavo vlade pod okriljem SDS. Logar v tem kontekstu predstavlja najmočnejšo politično figuro za Janšo, s katerim sta na strateški ravni sodelovala že v času predsedniške kampanje. Verjeti gre, da bo Logarjeva stranka nastala z Janševo privolitvijo in bo privabljala predvsem sredinske ter liberalne volivce, ki so lani množično podprli Gibanje Svoboda. Za podobno taktiko se je pred leti odločil Viktor Orban, ko je na Madžarskem začel veliki pohod do absolutne oblasti.
Kam se bo v politični areni postavila NSi, še vedno ostaja nejasno. Stranka je napovedala, da ne bo več sodelovala z Janšo kot predsednikom vlade, prav tako pa ne želijo v Golobovo koalicijo. V političnih krogih prevladuje prepričanje, da bo NSi kljub željam po refleksiji desnega pola skočila v Janševo vlado nemudoma, ko se ji bo ponudila priložnost za vrnitev na oblast. "NSi je v krizi, če se tega zavedajo ali ne. Ideja o interpelaciji ministrice za kulturo Aste Vrečko se jim je sesula kot hišica iz kart in jim dala še enkrat vedeti, da so zelo odvisni od dejanj in volje SDS. Ideje, kako bi se naredili bolj prezentne v javnosti, trenutno nimajo, marginalizirani pa so ravno zato, ker so skušali sedeti na dveh stolih hkrati. Z Golobom želijo sodelovati toliko, da lahko njihovi člani in simpatizerji ostanejo na položajih v paradržavnih podjetjih, z Janšo pa do te mere, da bodo videti kot resen opozicijski partner. Najbrž se bodo morali iz luknje med stoloma pobrati tako, da bodo prisedli k SDS, kjer pa veliko prostora ni več," ocenjuje Marinko Banjac.
V prvih vrstah Rupar in Peterle
SDS bo do naslednjih volitev z organizacijo protestov še naprej poskušala ustvarjati vtis izrednih razmer v družbi. Potem ko sta se Vili Kovačič z vlaganjem ustavnih pritožb in Aleš Primc kot zaščitnik tradicionalnih družinskih vrednot iztrošila v svojem delovanju, sta se v prvo vrsto postavila večkrat pravnomočno obsojeni nekdanji poslanec SDS Pavel Rupar in predsednik Demosove vlade Lojze Peterle. S svojim programom oba delujeta predvsem v korist Janše. "SDS aktivno posega tudi med upokojence, bo pa to naredila prek civilnodružbenega obvoda, katerega prvo ime je Pavel Rupar. Izbira Ruparja ni naključna. Deluje dovolj bojevito, da bo znal pretresti in zaigrati na emocije starejših. Ob tem lahko računa na logistično pomoč stranke in njenih podpornikov, ko bodo organizirali proteste. Vzporedno Anže Logar pripravlja novo stranko, ki bo na videz ločena od SDS. Ocenjujem, da bi lahko ravno Logar s svojo spravljivostjo kasneje v pomembnem delu nagovoril tudi upokojence,“ meni Banjac.
Čeprav Rupar zatrjuje, da politika na njegovih mitingih na Trgu republike ne sodeluje, občinski odbori SDS nagovarjajo svoje člane, naj se množično udeležijo protesta in pokažejo nezadovoljstvo z Golobovo vlado. Stranka organizira avtobusne prevoze v Ljubljano po ceni 10 evrov na osebo, ob tem pa želijo v javnosti ustvariti vtis, da gre za spontane proteste. Spomladi se prav tako obetajo shodi domoljubov in vojnih veteranov, ki se ne strinjajo z nedavno odločitvijo vlade o združevanju muzejev. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, v katerem pod taktirko Lojzeta Peterleta prevladujejo člani SDS, bo v kratkem ustanovilo koalicijo proti ukinitvi muzeja osamosvojitve. Ob tem napovedujejo protestna zborovanja, domoljubne prireditve, simpozij o Narodnoosvobodilnem boju, revoluciji in osamosvojitvi, obenem pa pozivajo k interpelaciji proti vladi, ki bi jo lahko v kratkem vložili v SDS. Tovrsten instrument predvideva razpravo v državnem zboru o delu vlade brez končnih sklepov. Peterle je prejšnji teden za Večer povedal, da obstaja možnost, da bi po vzoru muzeja prve svetovne vojne v Kobaridu nastal muzej osamosvojitve v zasebni režiji. Po njegovih besedah je ponudba že na mizi, vendar o podrobnostih sodelovanja z eno od sosednjih ljubljanskih občin ni želel govoriti.
