Skupaj je bilo doslej imenovanih 14 od 17 članov sveta, kot jih predvideva novela zakona o RTVS, v skladu s katero zaposleni v svet izberejo šest članov. Za šestega je že v torek svet delavcev RTVS izvolil nekdanjo varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev RTVS Ilinko Todorovski. Zaposleni na RTVS pa so v četrtek za obdobje štirih let za svojega predstavnika za področje informativne dejavnosti izvolili Gregorja Drnovška, za področje kulturno-umetniške dejavnosti za obdobje dveh let Aleksandra Hribarja, za področje razvedrilno-športne dejavnosti za obdobje dveh let Boštjana Ogrisa, za tehniko, kamor sodijo tudi oddajniki in zveze, za obdobje štirih let Roberta Pajka in za digitalni razvoj za obdobje štirih let Luka Zebca, izhaja iz sklepa volilne komisije RTVS. Mandati izvoljenih začnejo veljati, ko je svet konstituiran.
Ustavno sodišče je sicer v ponedeljek začasno zadržalo izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta in imenovanju predsednika in članov uprave. Postopki konstituiranja novih organov sicer lahko tečejo, zadržano pa je končno konstituiranje sveta.
Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je za STA pojasnil, da je ustavno sodišče s tem, ko je zadržalo del novele zakona o RTVS, a obenem dovolilo konstituiranje novega sveta zavoda, ustvarilo pravno negotovost. Zadržan namreč ni bil tisti člen v noveli, po katerem je novi svet zavoda konstituiran, ko je vanj imenovanih devet svetnikov, kar se je zgodilo v sredo. Prav tako ni bil zadržan člen v noveli, ki pravi, da po konstituiranju novega sveta prenehajo opravljati delo programski in nadzorni svet ter nanju vezani odbori.
Tako ima ta trenutek pravno podlago za obstoj samo novi svet zavoda, ki pa nima pravne podlage za dejansko delovanje. Stari programski in nadzorni svet sta s tem ostala brez pravne podlage za svoje delovanje in obstoj, je opozoril Ribičič.
