Enaintridesetletni Hamza Šarić, po izobrazbi plinski inštalater, je vrsto let delal v podjetju MTD Bio iz Slovenske Bistrice. Večinoma v Švici, na Nizozemskem, v Nemčiji, pa tudi po Sloveniji; od 240 do 260 ur je nizal na mesec, tudi ob nedeljah in praznikih, pravi. Novembra predlani pa se je na delovišču v nemškem mestu Aalen z žerjava odtegnila 300 kilogramov težka železna konstrukcija in mu zdrobila desno nogo. Dan prej so se vozili iz Nizozemske vsaj deset ur, potem pa jih je »gazda« brez počitka spet nagnal na gradbišče, trdi.
Zbudil se je v bolnišnici, kjer pa so po petih dnevih ugotovili, da nima urejenega zdravstvenega zavarovanja in da podjetje MTD Bio delavcev v Nemčiji sploh ni prijavilo, pojasnjuje. Podjetje je po njegovih navedbah nato angažiralo enega od »zaposlenih«, da ga je odpeljal nazaj v Slovenijo, ker pač v Nemčiji z njim niso hoteli imeti težav. »V Slovenski Bistrici so me odložili na parkirišču firme okoli devetih zvečer. Delavec, ki me je pripeljal in napravil zapisnik o poškodbi, je tudi dobil odpoved. Meni pa pogodbe, ki se mi je iztekla januarja, niso več podaljšali,« pravi. So mu pa ob vrnitvi dali 200 evrov, »to moram priznati«.
Prvi dan je prebil v nekem hostlu v Slovenski Bistrici, »ker se pač nisem mogel premikati«. S taksijem se je nato odpeljal do osebne zdravnice na Ptuj, ki pa mu ni hotela izdati naloga za prevoz z reševalnim vozilom na nadaljnje zdravljenje, zato si je moral prevoz do UKC Maribor spet plačati sam. »Celo rekla mi je, naj se grem zdravit v BiH. Ker sem bil pač tam rojen. Ampak sta mi starša umrla, tam nimam več nikogar ...«
Iz mariborskega kliničnega centra so ga nato le poslali z rešilcem še v Ljubljano ...
Direktorica očitke zavrača: »Z začudenjem smo prejeli vaš mail ...«
V podjetju MTD Bio očitke zavračajo, odgovarja direktorica Mojca Polšak.
»Z začudenjem smo prejeli vaš mail, vsekakor se pa ne moremo strinjati z vašimi navedbami. G. Šarić je bil prijavljen v delovno razmerje 25. 10. 2021 in s tem v zdravstveno zavarovanje. 28. 10. 2021 je bil napoten na gradbišče na Nizozemsko, kjer so šele 30. 10. 2021 pričeli z delom. Na gradbišču na Nizozemskem so ostali do 3. 11. 2022.«
»4. 11. 2021 so potovali z gradbišča na Nizozemskem na gradbišče v nemški Aalen – dobrih 6 ur vožnje, delat so šli šele naslednji dan, torej 5. 11. Z delom so pričeli po 12. uri, tako da so imeli dovolj časa za počitek. G. Šarić je imel kot napoten delavec urejen A1, ki prav tako dokazuje, da je imel urejeno zdravstveno zavarovanje.«
»9. 11. 2021 so delavci na gradbišču s pomočjo dvigala prestavljali štiri kovinske konzole. Dve sta že bili na svojem mestu, tretja je bila pripeta na dvigalo in v premikanju, to delo je izvajalo več naših zaposlenih. V tem trenutku je g. Šarić sam stopil, brez kakršnegakoli navodila, do četrte konzole in jo poskušal sam premakniti, pri tem se je konzola prevrnila in mu poškodovala nogo, saj je sam ni mogel zadržati.«
»Pri svojem delu je g. Šarić že večkrat pokazal, da s svojim obnašanjem in ravnanjem predstavlja nevarnost sebi in drugim, in je bil na to tudi večkrat opozorjen.«
»Na kraju je bila delavcu nudena prva pomoč, nato je bil z reševalnim vozilom prepeljan v bolnišnico, ki pa jo je 10. 11. 2021 že zapustil. Podjetje je delavcu 10. 11. 2021 organiziralo prevoz v Slovenijo. V poznih nočnih urah so delavca pripeljali do prenočišča. V petek, 11. 11., pa je vodja projekta šel po g. Šarića v stanovanje in ga pripeljal na podjetje.«
»Hodil je normalno z berglami, na nogi pa je imel opornico. Izvidov iz bolnišnice nam ni predložil, prav tako ni želel dati informacij o svojem zdravstvenem stanju. V kolikor bi delavec res imel zdrobljeno nogo, ga zagotovo že naslednji dan po sprejemu ne bi brez kakršnegakoli posega odpustili iz bolnišnice in se ne bi mogel postaviti na nogo.«
»S strani podjetja mu je bilo večkrat ponujeno, da ga peljemo k zdravniku in na njegov dom, vendar je le to zavrnil, češ da je že dogovorjen s kolegom.«
»Iz vsega tega je razvidno, da smo g. Šariću nudili vso potrebno pomoč, kakor tudi korektno izplačane vse obveznosti delodajalca do zaposlenega. G. Šarić je bil v našem podjetju zaposlen od 25. 10. 2021 do 24. 1. 2022, od tega je delal 9 dni, ostalo je bil v bolniškem staležu, za katerega je tudi prejel izplačilo bolniškega nadomestila.«
»G. Šariću bi vsekakor podaljšali pogodbo o zaposlitvi, vendar zaradi njegovega obnašanja (neupoštevanja navodil na gradbišču) to ni bilo mogoče.«
Rad bi delal 4 ure na dan, a mu 3. kategorije invalidnine ne priznajo
Po več kot letu dni od nesreče ima Šarić nogo še vedno v opornici, pri hoji si pomaga z berglo, dnevno jemlje po deset protibolečinskih tablet, na laži nekdanjega delodajalca pa nima več moči odgovarjati. Dokler mu niso odobrili prevozov z rešilcem, je za prevoze sem in tja plačeval do 350 evrov mesečno. Obiskuje različne bolnišnice v Mariboru in Ljubljani in zdravljenju še ni videti konca. V Sloveniji pa se mu izteka čas.
Maja mu poteče delovna viza, in če si do aprila (zaradi rokov) ne najde nove zaposlitve, bo moral nazaj v BiH, stran od sina, ki z nekdanjo partnerico biva na Gorenjskem. Zaradi njega in sestre, ki živi na Kočevskem, bi nadvse rad ostal.
Zdaj si prizadeva, da bi mu Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) priznal 3. kategorijo invalidnine, po kateri bi še vseeno lahko delal štiri ure na dan. Delati pač mora, ne nazadnje mora plačevati mesečno preživnino za otroka. Vendar je Zpiz njegovo zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnil.
»Po izvedenskem mnenju, ki ga je dne 15. 9. 2022 podal senat Invalidske komisije I. stopnje v Mariboru, so pri zavarovancu potrebni nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, zato pri njem senat invalidnosti še ne ugotavlja,« med drugim beremo v odločbi.
Natančnejša obrazložitev izvedenskega mnenja: »Zavarovanec je 9. 11. 2021 v tujini utrpel delovno nesrečo, voden je bil sprva v Nemčiji (ta medicinska dokumentacija ni priložena), nato se je vodil v UKC Maribor. Ugotovljeni so bili zlomi dveh stopalnic ter poškodba v predelu navikularke in kuneinformne kosti. Voden je bil konzervativno. Kasneje je opravil številne fizikalne terapije. EMG, ki ga je opravil, pa govori tudi v prid poškodbe veje desnega peronealnega živca, najverjetneje tudi za stanje po okvari motorične veje fibularnega živca distalno. Z vsemi terapijami se je stanje sicer izboljšalo, razvil se je vmes tudi kronični regionalni bolečinski sindrom. Dodatno se zdaj vodi še na kirurški kliniki UKC Ljubljana, kjer predvidevajo dodatno MR in možnost operativnega zdravljenja. Glede na takšno stanje še ni možno oceniti preostale delazmožnosti.«
Šarić se je na odločitev pritožil, a ga je senat spet zavrnil. »Pri zavarovancu je potrebna nadaljnja obravnava pri spec. nevrologu, plastičnem kirurgu, travmatologu, kot tudi še nadalje fizioterapija, zato dokončnega mnenja o delazmožnosti ta čas ni moč podati,« med drugim piše v obrazložitvi z dne 10. januarja letos.
