Konec lanskega leta je bilo v Ljubljani ustanovljeno podjetje LagunaMed. Registrirano je za specialistično zdravstveno dejavnost. Njegov solastnik in zastopnik je Miha Vodičar, predstojnik ortopedske klinike UKC Ljubljana. Tam so čakalne dobe med najdaljšimi, saj je za nekatere posege treba čakati tudi do štiri leta. "Rešitev za to bi bila nova ortopedska klinika," je Vodičar lani spomladi dejal za Radio Slovenija.
Toda večina zdravnikov na ortopedski kliniki ima tudi soglasja za delo drugje. Med epidemijo covid-19 je inšpektorat za javni sektor ugotovil, da so se praktično vsi tedanji vodilni ortopedi med epidemijo evidentirali za delo, čeprav so v resnici delali drugod. Med njimi je bil tudi Vodičar. Zdaj je postal solastnik zasebnega podjetja, ki bo opravljalo zdravstvene storitve. V posel je šel skupaj z ortopedom Robertom Košakom, lastnikom Ortopedije Košak, ki dela za Železničarski zdravstveni dom, in Mitjo Ruzzierjem, profesorjem podjetništva na fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem.
To je le eden od številnih takšnih primerov. Od leta 2021 namreč zdravniki ustanavljajo rekordno število zasebnih ambulant in drugih poslovnih subjektov. Lani je kar 118 zdravnikov, ki so v veliki večini zaposleni v javnih zdravstvenih ustanovah, pridobilo status samostojnega podjetnika. To je enkrat več kot leta 2019.
Tudi letos se trend nadaljuje. Samo v mesecu in pol je slovensko zdravstvo dobilo šest novih zasebnih podjetij in 38 novih samostojnih podjetnikov - v povprečju torej več kot enega na dan. S takšno hitrostjo jih bo na koncu leta več kot 300. Je to lahko končni dokaz, da je v domačem zdravstvu vse pripravljeno za njegovo privatizacijo?
Radiologi, anesteziologi, ortopedi, ginekologi ...
Poglejmo podatke. Med področji zdravstva so letos največ gospodarskih subjektov ustanovili radiologi, anesteziologi, oftalmologi, ortopedi, kardiologi in ginekologi. Gre za profile, ki jih je najmanj in so zaradi tega med najbolj iskanimi. Konec januarja je tako šest radiologov iz Splošne bolnišnice Franca Derganca v Novi Gorici, med njimi tudi predstojnik tega oddelka Beno Repe, ustanovilo zavod Inštitut za radiologijo, ki ga vodi Luka Kuštrin. Registrirali so ga za specialistično zdravstveno dejavnost.
Med zdravniki, ki so postali samostojni podjetniki, jih približno petina prihaja iz UKC Ljubljana, največje slovenske bolnišnice. Le manjši del zdravnikov, ki so zdaj samostojni podjetniki ali lastniki družb z omejeno odgovornost, je imel pred tem registrirano samostojno zdravniško dejavnost, prek tega statusa pa so imeli kot nekakšni koncesionarji ambulante v javnih zdravstvenih zavodih. Med bolj znanimi lastniki novih zasebnih zdravstvenih podjetij velja omeniti Petra Polaniča, predsednika uprave skupine Panvita. Skupaj s svojo soprogo Tamaro Polanič, ki dela v dispanzerju za mentalno zdravje v Murski Soboti in v zdravstvenem domu Lenart, je od letos solastnik podjetja Psukhe, registriranega za klinično psihologijo in psihoterapijo.
Več sogovornikov iz zdravstvenih krogov nam je v ponedeljek pojasnjevalo, da je ta val podjetništva med slovenskimi zdravniki povezan z več razlogi. Kot je znano, je vladna koalicija julija lani v državnem zboru sprejela interventni zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Z njim je namenila pol milijarde evrov za skrajševanje čakalnih vrst. "Ključno pri tem zakonu je, da bodo 16 mesecev (od začetka veljavnosti zakona, op. a.) plačane vse zdravstvene storitve. Kolikor se bo delalo, toliko bo plačano," je takrat govoril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Vsi bi bili "popoldanci"
To bi moral biti po ministrovih napovedih tudi "stresni test", ki bi nam pokazal, kje je zgornja meja našega zdravstvenega sistema. Toda zdravniki so zdaj našli obvode, pojasnjujejo naši sogovorniki. Vse namreč kaže na to, da dodatnih pregledov, posegov in operacij, ki jih bo z pol milijarde evrov vrednim vložkom države financirala zdravstvena blagajna, ne bodo opravljali v okviru rednega dela v javnih zdravstvenih zavodih, ampak kot "popoldanci«. V preteklosti so sicer številni opozarjali, da operacij in pregledov ne opravljajo, ker jih Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) "noče plačati".
Pri tem so se očitno odločili tudi za davčno optimizacijo. Dodatnega dela, ki ga bodo našli pri drugih javnih ali zasebnih delodajalcih, tako ne bodo opravljali prek bolj obdavčenih podjemnih pogodb, ampak kot samostojni podjetniki. V prvem primeru bi šla za davke in prispevke polovica dodatnega zaslužka, v drugem pa kvečjemu dobrih 20 odstotkov. Pri tem je potrebno opozoriti, da opravljanje iste vrste dela prek s.p. za ustanovo, kjer so že redno zaposleni, ni dovoljeno.
Pri dodatnem popoldanskem delu zdravnikov sta težavi vsaj dve. Prvič, veliko vprašanje je, ali bo menedžment zdravstvenih zavodov sploh preverjal, ali bi lahko zaposleni zdravniki dodatne preglede, posege in operacije opravili v okviru rednega delovnega časa. Pravega merjenja učinkovitosti v našem javnem zdravstvu ni, opozarjajo sogovorniki. Že leta 2021 je bila na ortopedski kliniki ena od štirih operacijskih dvoran neizkoriščena, medtem ko sta na kirurgiji hrbtenice ostala le dva specialista.
Več prihodka, manj nadzora
S tem je povezana tudi druga težava. Že ob sprejemu interventnega zakona je bilo pričakovati, da bodo zdravniki dodatno delo raje opravljali kot zasebniki in to zaradi večjega neto prihodka, ki jim bo ostal na računu. To se zdaj potrjuje tudi v praksi. Kdo bo torej nadzoroval, ali si bodo zdravniki paciente med javnimi zdravstvenimi zavodi izmenjevali na način, ki jih bo omogočal čimveč dela popoldne? Tako bi se lahko dva anesteziologa, prvi dela v UKC Maribor, drugi pa v ptujski bolnišnici, dogovorila, da bosta popoldan "zamenjala" delodajalca. Prvi bo sodeloval pri dodatnih operacijah na Ptuju, drugi pa v Mariboru. Četudi bosta oba delala prek s.p. in plačala manj davkov, ne bosta v davčnem prekršku.
