Ministrstvo za obrambo je resolucijo, ki med drugim predvideva zvišanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP najpozneje do leta 2030, predstavilo decembra lani. Resolucija, ki je razdeljena na dve razvojni obdobji, in sicer od 2023 do 2030 ter od 2031 do 2040, v svoji trenutni obliki predvideva, da se bo najmanj ta raven, torej dva odstotka BDP, nato ohranjala do leta 2040, pri čemer naj bi bilo najmanj 20 odstotkov sredstev namenjenih investicijam.
Koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica so v koalicijsko pogodbo med drugim zapisale, da bodo ustrezno posodobili koncept obrambne politike, ki bo usklajen z zunanjepolitično strategijo Slovenije, spodbujali uporabo Slovenske vojske kot pomoč sistemu zaščite in reševanja pri sanaciji posledic naravnih nesreč, kadar je to racionalno in utemeljeno, ter poskrbeli za izgradnjo skupnih obrambnih zmogljivosti EU v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) Evropske unije. Dodali so tudi, da je treba ohraniti profesionalno vojsko.
Po objavi osnutka resolucije so nekateri zastrigli z ušesi, oči pa so se pričakovano nemudoma obrnile proti Levici, ki povečevanju obrambnih izdatkov vztrajno nasprotuje. Čeprav jih je minister za obrambo Marjan Šarec prejšnji teden izzval z besedami, da bodo »tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije«, resolucijo podprli, so v Levici že potrdili, da se kaj takega, dokler bo »takšna, kot je zdaj«, ne bo zgodilo. A resolucija, ki jo povrhu utegnejo podpreti tudi številni opozicijski poslanci, zagotovo ni dovolj vroč kostanj, zaradi katerega bi se vnele koalicijske strasti. V Levici so poudarili, da so izhodišča v tej resoluciji enaka tistim iz resolucije, ki jo je sprejela prejšnja vlada in ki so ji že nasprotovali. »Za nas je temelj varnosti družbena blaginja: stabilna socialna država, ki omogoča vsem dostojno življenje. S tega vidika resolucija, ki predvideva hitro povečevanje sredstev za orožje na dva odstotka BDP, ni sprejemljiva in je ne moremo podpreti,« so jasno povedali. »Moramo pogledati na domač teren, naše prebivalke in prebivalce, ne pa se podrejati pritiskom tujine, ki zahteva predvsem to, da pošiljamo svoje vojake na misije za Natove operacije v tujini,« je za TV Slovenija dejal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec.
Šarcu sicer nasprotovanje Levice ne bo kratilo spanca. Pričakovati je namreč, da bodo resolucijo podprli v stranki SD, svoje glasove pa bodo, kot kaže, prispevali tudi v opozicijskih vrstah. Predsednik stranke SDS Janez Janša je za Radio Ognjišče dejal, da bodo, »če bo gospod Šarec skušal resno uresničiti to, kar je rekel«, pri tem »pomagali in bomo to podprli«. A je tudi dodal, da se boji, »da bodo velike težave znotraj koalicije same«.
Obrobna tema
Kaj glede tega vprašanja določa koalicijska pogodba? Ne veliko oziroma skoraj nič. Vprašanje obrambne politike je v koalicijski pogodbi obrobna tema, skrita v poglavje Mednarodni ugled in varnost. Ob težkokategornikih, kot so zdravstvo, zeleni preboj ter teme, povezane z medgeneracijskimi vprašanji in stanovanjsko politiko, pričakovano nima velike teže. Stališče Levice do zveze Nato in s tem povezanega obrambnega proračuna je znano, primanjkljaj konkretnih zavez v koalicijski pogodbi pa jim omogoča, da z razmeroma varnega položaja resoluciji javno nasprotujejo, ne da bi s tem na kocko postavili obstoj koalicije. V drugih dveh koalicijskih partnericah so s tem bržkone pomirjeni.
Že letos bodo določili nove cilje
Če se v Sloveniji pogovarjamo, da bi obrambne izdatke na dva odstotka BDP dvignili do leta 2030, pa iz zveze Nato prihajajo signali, da utegne ta prag kmalu postati minimum. Zavezniki so se o cilju, da izdatki za obrambo v članicah Nata do leta 2024 dosežejo dva odstotka BDP, končno dogovorili leta 2014 po ruski priključitvi Krimskega polotoka. Nov cilj za naslednje obdobje bodo predvidoma določili na naslednjem vrhu zavezništva, ki bo julija letos potekal v litovski prestolnici Vilna. Kot je prejšnji teden poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, bi morala biti dva odstotka BDP za obrambne izdatke novo izhodišče, in ne več le cilj. Po njegovih navedbah zdaj živimo v bolj nevarnem svetu, v Ukrajini, torej Evropi, namreč divja vojna, nenehno grožnjo še vedno predstavlja terorizem, izziv pri zagotavljanju varnosti pa je tudi Kitajska. »Očitno je, da moramo povišati izdatke.«
Po zadnjih ocenah Nata se je lani, torej po osmih letih, odkar je bil postavljen ta cilj, dvema odstotkoma BDP za obrambne izdatke približalo še devet evropskih držav članic, nekatere med njimi so ga celo presegle. Trinajst od skupno 30 članic zavezništva pa je na drugi strani tudi lani obrambnim izdatkom namenilo 1,5 odstotka proračuna ali še celo manj. Med njimi je nepresenetjivo tudi Slovenija. Nekatere članice na očitke, da se ne držijo zavez, odgovarjajo, da je odločitev, sprejeta leta 2014, predstavljala zgolj smernico, ne pa tudi konkretnega cilja. Ker si države preteklo zavezo tolmačijo različno, Stoltenberg zdaj meni, da odločitev za naslednje obdobje ne bi smela predstavljati dolgoročne perspektive ali cilja, temveč »takojšnjo zavezo o dvoodstotnih izdatkih kot minimumu«.
Koliko za obrambo namenijo druge države?
Natančni in uradni podatki za vse članice Nata za leto 2022 še niso na voljo. Precej bolj temeljiti so podatki za leto 2021, ki pa danes najverjetneje niso več dovolj reprezentativni, saj je razmišljanje v posameznih državah na glavo obrnila vojna v Ukrajini. S tega vidika je ena od ključnih držav v Evropski uniji zagotovo Nemčija, ki je po podatkih Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu (Sipri) leta 2021 obrambnim izdatkom namenila le 1,34 odstotka proračuna. Nemčiji, ki je lani po začetku invazije naznanila kar 100 milijard evrov težko injekcijo, namenjeno vojaškim naložbam, dvoodstotnega praga predvidoma ne bo uspelo doseči niti letos, morda tudi ne naslednje leto, a je nemški kancler Olaf Scholz nedavno znova poudaril, da bo Nemčija kmalu »trajno« izpolnjevala ta cilj Nata.
Slovenija je bila leta 2021 z 1,22 odstotka pri samem repu, v skladu s predlogom nove resolucije pa naj bi letos obrambnim izdatkom namenili 1,35 odstotka. Kar zadeva evropske članice Nata, sta v skladu s podatki inštituta Sipri leta 2021 obrambnim izdatkom manjši delež proračuna od Slovenije namenila le Belgija (1,08 odstotka) in Luksemburg (0,63 odstotka). Manj kot odstotek obrambi namenijo tudi v Avstriji, Švici, na Malti in Irskem, a slednje niso članice zavezništva. Pa preostale slovenske sosede? Italija je leta 2021 tem izdatkom namenila 1,52 odstotka, Madžarska 1,64 odstotka, Hrvaška pa kar 2,74 odstotka, s čimer je tisto leto zasedala visoko četrto mesto med evropskimi državami ter za Grčijo (3,87 odstotka) drugo mesto med evropskimi članicami Nata. So se pa predvidoma karte precej premešale v lanskem letu, saj so znatno povečanje sredstev za obrambo takoj po začetku invazije na Ukrajino naznanile vzhodnoevropske države, z baltskimi državami na čelu (Litvo, Latvijo in Estonijo) ter predvsem Poljsko. Vse štiri države so sicer že leta 2021 presegale dvoodstotni prag. Ukrajina je v letu pred vojno obrambnim izdatkom namenila 3,23 odstotka proračuna, Rusija pa 4,08 odstotka, še kažejo podatki inštituta Sipri.
