Glede na to, da 2300 koncesij za mesta v domovih upokojencev „stoji“, dejavnost očitno trenutno ne omogoča (več) želenega dobička oz. bi investicije zahtevale previsok vložek glede na kasnejšo donosnost. Ob neugodni ekonomski računici pa domovi vse težje najdejo tudi delavce.
Državne koncesije za domsko oskrbo starejših so bile dejansko zelo želeno blago; nekatera podjetja ali zavodi so v njih videli možnost širitve dejavnosti, drugi so jih pridobili samo za to, da so jih prodali naprej in pri tem lepo zaslužili.
Zaživelo le bornih 6 odstotkov koncesij
Po dveh letih, odkar je bila podeljena prva tranša koncesij zasebnikom, se stanje na področju domskega varstva ni prav nič izboljšalo, kvečjemu celo poslabšalo – glede na akutne rane z delovno silo. Socialno ministrstvo je v obdobju ministra Janeza Ciglerja Kralja izvajalcem domske oskrbe starejših razdelilo državne koncesije za blizu 2.400 postelj. Od vsega skupaj 2.392 podeljenih koncesij se dejavnost izvaja le za 149 mest, za vse ostale (2.243) so nosilci zaprosili za podaljšanje roka. Ministrstvo jim ga je podaljšalo do konca leta 2024.
Gradnja domov se očitno ne splača (več)
Zadnja leta slovenski trg z domovi upokojencev na veliko osvaja avstrijska SeneCura. Dejavnost že izvaja v šestih domovih, sedmega v Pivki gradijo. Na zadnjih dveh razpisih ministrstva so sicer pridobili še koncesije za 510 postelj, vendar so načrti o gradnji novih kapacitet „na čakanju“. SeneCura bi nove domove gradila v Rušah, Šentjerneju in Mislinji, v Mariboru bi v prizidku doma upokojencev uredili 60 mest za osebe z demenco. Na nobeni od naštetih lokacij delovni stroji še niso zahrumeli. V SeneCuri so pojasnili, da so se od obdobja, ko so vložili prošnje za koncesije, do danes okoliščine bistveno spremenile.
"Soočamo se z dejstvom, da so se v tem času izjemno povečali stroški gradnje, spremenili so se splošna stroškovna in energetska situacija ter pogoji financiranja, vključno s težavami pri dobavljivosti gradbenih materialov in opreme,“ je poudaril vodja razvoja za Slovenijo v SeneCuri Robert Žvižaj. Dodatno oviro po besedah direktorice SeneCure za Slovenijo Sande M. Gavranovič predstavlja pomanjkanje kadra v zdravstveni negi in oskrbi (kuhinje). "Domova v Žireh in Hočah-Slivnici smo prav zaradi kadrovskih težav odpirali postopoma. Gre za izzive, ki ne zadevajo samo domov SeneCure, temveč celotni sektor oskrbe starejših v Sloveniji.“
Dom s koncesijo vred nasedla naložba
SeneCura se je neuradno omenjala kot investitorka gradnje doma upokojencev na Hajdini, a iz te moke očitno ne bo kruha. Zalomilo se je tudi gradbincu Ivanu Cajzku (GIC Gradnje), ki je dobil koncesijo za 150 mest za dom upokojencev v Vrtojbi, kjer je od slabe banke odkupil socialni center in ga preuredil v dom za starejše. Dom in dejavnost naj bi nameraval prodati SeneCuri, vendar se to ni uresničilo. Zato je Cajzkova ekipa potrkala na vrata ministrstva in predlagala, da se dom vključi v javno mrežo, torej da ga odkupi država.
Več kot očitno so državne koncesije za domove v samo dveh letih postale blago, ki gre slabo v promet. V Spodnjem Podravju so jih pridobili v občinah Destrnik in Hajdina, o načrtih za gradnjo se medtem ne na eni in ne na drugi strani nič kaj veliko ne sliši. Menda pri obeh manjka tisti, ki bi dal milijone za gradnjo. Za občino Markovci koncesija ni bila pridobljena, zadeva pa je še vedno v odločanju na upravnem sodišču.
