Slovenija je po indeksu korupcije med državami s povečanim tveganjem, nekako v družbi Italije ali Češke, a vendarle ne v samem vrhu. Sistemska korupcija je seveda rak rana vsake družbe, in zato take ali drugačne vplive na odločitve zakonsko reguliramo. Z drugimi besedami, korupcijo naj bi zamenjalo lobiranje. A pot do tega je vseeno še dolga, čeravno lobiranje samo po sebi ne bi smelo predstavljati nekaj slabega.
Lobiranje ni korupcija
Najdejavnejši lobisti
Pod prejšnjo vlado je bilo med desetimi najbolj aktivnimi lobisti najti GZS z 298 »posegi«, sledila je Trgovska zbornica z 284 in potem Turistično-gostinska zbornica s 117. Pod aktualno oblastjo pa prihajajo v ospredje tudi drugi igralci, ki jih že zaradi politične barve v prejšnji vladi ni bilo na spregled. Na primer Mestna občina Ljubljana, ki pod Janševo vlado ni bila niti med prvimi desetimi, je s spremembo oblasti postala trenutno največji lobist.
Toda, kaj sploh je lobiranje? Lobiranje je vplivanje lobista na lobiranca pri sprejemanju odločitev, praviloma pa so tarče lobistov odgovorni na področju oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik. Ker lobist svoje dejavnosti opravlja nejavno in v interesu neke interesne organizacije, že od leta 2010, ko so začele veljati zakonske določbe o lobiranju, obstaja register lobistov. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v 14. točki 4. člena dodaja, da je »lobiranje delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev.«
Lobiranje se lahko izvaja na odločevalce na vseh ravneh odločanja, razen sodne veje oblasti. Ali če povzamemo drugače, »tarče« so nekako vsi, ki o nečem odločajo, in na te se seveda osredotočajo lobisti. O vsakem stiku lobista se mora tudi poročati in podatki se javno objavijo na spletni strani varuha integritete. Podatki pa so zelo zanimivi in tudi zelo povedni. Na osnovi teh namreč lahko hitro ugotovimo, kaj se dogaja v slovenski družbi in katera politična opcija je na oblasti.
Upoštevani so poročani lobistični stiki kabineta predsednika, generalnega sekretariata, vseh ministrstev brez organov v sestavi in službe vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Nekateri so stalni, drugi se menjajo
Pod prejšnjo (14.) vlado je bilo med desetimi najaktivnejšimi lobisti mogoče najti Gospodarsko zbornico Slovenije z 298 »posegi«, sledila ji je Trgovska zbornica z 284 in potem Turistično-gostinska zbornica s 117 posegi. Pa tudi Klub slovenskih podjetnikov, Obrtna zbornica, Združenje turističnih agencij, Dell, Telekom ali T2 so se znašli med desetimi najpogostejšimi, a o uspešnosti njihovega posredovanja ni podatkov.
Pod oblastjo aktualne, 15. vlade pa prihajajo v ospredje tudi drugi igralci, ki jih že zaradi politične barve v prejšnji vladi ni bilo na spregled. Na primer Mestna občina Ljubljana, ki pod vlado Janeza Janše ni bila niti med prvimi desetimi, je s spremembo oblasti postala največji trenutni lobist. Do zdaj so našteli 65 njihovih poskusov lobiranja, kar je še enkrat več kot pri GZS (33 poskusov), ki je naslednja na seznamu desetih trenutno najpogostejših lobistov.
Še vedno je aktivna Trgovska zbornica, med desetimi najdemo še Salonit Anhovo, Energetiko Ljubljana, ZDOPS – Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ali Združenje kabelskih operaterjev in Petrol. Med prvimi tarčami pa je bilo pri obeh vladah ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ministrstvo za javno upravo in kabinet predsednika vlade sta bila pod Janševo vlado tudi med najpogostejšimi lobiranci. Pod sedanjo vlado pa je povsem pri vrhu že omenjeno ministrstvo za gospodarski razvoj, a potem sledita ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za finance.
Vzorci so lahko vir ugibanj
Če pogledamo malce širše, lahko hitro opazimo določene vzorce: kjer je kakšna večja aktivnost vlade, se odzovejo interesenti in obratno. Ko interesent želi nekaj doseči, mora nasloviti ustrezno ministrstvo. Gradnja zloglasnega kanala C0, aktivnost občine Ljubljana in tarča ministrstvo za okolje in prostor verjetno niso povsem naključno dogajanje?
Če so pod Janševo vlado približno enako lobirali osebno in po elektronski pošti, se je s 15. vlado to spremenilo. Zdaj je namreč daleč največ lobiranja na osebni ravni, kar tri četrtine stikov tako poteka bolj »iz oči v oči«.
