Ekosklad je pred kratkim ponovno objavil spodbude za vgradnjo sončnih elektrarn za samooskrbo. A kakšne so sploh možnosti za priključitev samooskrbnih sončnih elektrarn na distribucijsko omrežje? V javnosti se namreč že dlje časa pojavljajo informacije, da marsikdo ne dobi več soglasja za postavitev sončne elektrarne. Kakšne so razpoložljive kapacitete za priključevanje na distribucijsko omrežje, smo povprašali podjetji Elektro Ljubljana in Elektro Celje.
Strma rast vlog
Kot so nam sporočili iz Elektra Ljubljana, se srečujejo s strmo rastjo prejetih vlog za izdajo soglasij za priključitev sočnih elektrarn na distribucijsko omrežje. Medtem ko so jih v letu 2021 prejeli manj kot 3.000, so jih lani samo do konca novembra kar 10.000. Do sredine decembra lani so izdali že približno 7.500 pozitivnih soglasij. Kot pravijo, je zavrnjenih vlog na njihovem območju »še vedno sorazmerno malo«, natančnih podatkov pa niso navedli. K reševanju in zmanjševanju števila nerešenih vlog so, kot še dodajajo, aktivno pristopili in zdaj kljub povečanemu številu vlog uporabnikom izdajajo soglasja v dveh tednih od vložene popolne vloge. Da je bilo v letu 2022 zanimanje izjemno, potrjujejo tudi v Elektru Celje. Število prejetih vlog se jim je v primerjavi z letom 2021 lani povečalo za več kot 70 odst., s 4.765 na 8.133. V letu 2022 so izdali 7.012 soglasij za priključitev razpršenih virov, 924 vlog pa so zavrnili, se pravi vsako osmo ali deveto.
Zasedena že četrtina kapacitet
Razpoložljive kapacitete za priključevanje sončnih samooskrbnih elektrarn na nizkonapetostno distribucijsko omrežje so odvisne, kot pojasnjujejo v Elektru Ljubljana, od tehnične izvedbe omrežja (material, preseki, dolžine) in napetostnih razmer. Na daljše nizkonapetostne izvode manjših presekov lahko vključijo eno sončno samooskrbno elektrarno, na krajše pa tri ali štiri. »Na podlagi izkušenj ugotavljamo, da lahko v povprečju na nizkonapetostni izvod priključimo do dve sončni samooskrbni elektrarni. Na 24.500 nizkonapetostnih izvodov lahko vključimo okoli 49.000 sončnih samooskrbnih elektrarn. Za približno 13.000 sončnih samooskrbnih elektrarn smo že izdali soglasja za priključitev,« pravijo in dodajajo, da je na obstoječem nizkonapetostnem omrežju ob pravilni razporeditvi vlog za izdajo soglasij za priključitev razpoložljivih kapacitet še za okoli 36.000 priključitev. »Ob drugačni razporeditvi vlog pa smo distribucijska podjetja primorana iskati tehnične rešitve za okrepitev distribucijskega omrežja,« pravijo.
Slabše tam, kjer je redko poseljeno
Problematika nezmožnosti priključevanja sončnih elektrarn je, kot pravijo v Elektru Ljubljana, izrazitejša na redkejše poseljenih območjih, na katerih je navadno obstoječe nizkonapetostno omrežje večjih dolžin in šibkejših presekov. »Odjemalcem na teh območjih svetujemo, da si zgradijo sončne elektrarne v kombinaciji s prilagajanjem odjema in/ali hranilnikom oz. vključitev v skupnostno samooskrbo. Omenjene načine opredeljuje Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21 in 189/21),« pravijo. Ta način tudi predstavlja rešitev za območja in lokacije, na katerih priključitev virov trenutno ni mogoča. »Nesmotrne so namreč obsežne investicije v infrastrukturo samo zaradi vključitve virov, kajti obstaja veliko lokacij, na katerih infrastruktura priključitev še omogoča,« pravijo v Elektru Ljubljana.
Kapacitet dovolj, a ne povsod
»Če gledamo celotno zemljepisno območje Elektra Celje, se nam vloge za razpršene vire pojavljajo povsod enakomerno razpršeno. Posledično je tudi naše omrežje podobno enakomerno zasedeno. Nekoliko izstopa območje Kozjanskega, ki je iz obdobja 2008–2010 močno zasedeno z razpršenimi viri, z zadnjim valom priključevanja sončnih elektrarn pa je na določenih srednjenapetostnih izvodih doseglo svojo zgornjo prenosno zmogljivost,« pravijo na Elektru Celje.
Dodajajo, da kapacitete njihovega omrežja ne bodo še kmalu zapolnjene, saj delež zavrnjenih vlog v njihovem podjetju trenutno znaša 10,6 odst. Res pa je, kot pravijo, da ta odstotek raste. »Če za opazovanje vzamemo manjša območja, lahko opazimo, da imamo več zavrnitev pri odjemalcih, ki so od transformatorskih postaj oddaljeni več kot 400 metrov. Težave se pojavljajo tudi v gosto naseljenih območjih, na katerih se je interes po priklopu prve elektrarne v naselju močno povečal, distribucijsko omrežje pa v preteklosti ni bilo grajeno za tak način samooskrbe, kot se zdaj izvaja. Če za opazovano točko vzamemo bližino obstoječih transformatorskih postaj 20/0,4 kV, težav pri priključevanju samooskrbnih elektrarn ni veliko,« pravijo in dodajajo, da je enako tudi pri priključevanju večjih proizvodnih enot, ki se priključujejo neposredno na srednjenapetostno omrežje, ali pri tistih, ki se želijo priključiti v bližini obstoječih razdelilnih transformatorskih postaj 110/20 kV.
Kaj, če se soglasja ne dobi?
»Večina sončnih elektrarn v distribucijskem omrežju dviguje napetostni profil, saj se energija ne uspe porabiti lokalno, ampak jo je treba prenašati. Ker mora biti napetost skladna s standardom, ki določa maksimalna dopustna odstopanja nazivne napetosti, smo primorani določene vloge zavrniti,« pravijo v Elektru Celje.
Strankam, ki ne dobijo soglasja za priključitev, na Elektru Ljubljana svetujejo, da naj električno energijo uporabljajo ali shranijo s pomočjo baterije. Za postavitev sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom Ekosklad ponuja tudi desetkrat višjo subvencijo kot za vgradnjo običajne. Če nimajo možnosti individualne samooskrbe ali strehe, se lahko vključijo tudi v skupnostno samooskrbo. »V okviru pilotnih projektov v podjetju preizkušamo tudi druge rešitve, s katerimi bi z aktivnim upravljanjem omogočili oddajo energije tudi tistim, ki jim je bilo zdaj zavrnjeno soglasje, ne da bi pri tem morali posegati v omrežje,« še pravijo.
