Psihologija kot medresorsko področje
Ob pomanjkanju kadra pa umanjka še zakon o psihološki dejavnosti. Osnutek zakona je bil pripravljen takoj po osamosvojitvi in Društvo psihologov Slovenije si že trideset let prizadeva, da bi ta zakon dobili, poudari Anja Podlesek. Ena od težav, zakaj zakon še ni sprejet, je, da je psihologija medresorsko področje, od zdravstva, socialnega varstva do šolstva in drugih področij, zato tudi niso vedeli, katero ministrstvo naj prevzame skrb za zakon. Zdaj so se na ministrstvu za zdravje zavezali, da bodo pripravili zakon.
Odločitev vlade, da na letošnjem razpisu za vpis bodočih študentov nenadoma poveča število vpisnih mest za psihologijo (ob radiološkem inženirstvu) na ljubljanski in mariborski univerzi, je vzbudila veliko zanimanja. Domala vsi deležniki - od fakultet, ki jih sprememba zadeva, do univerz - so bili presenečeni. Na univerzi v Ljubljani so poudarili, da ne želijo več biti na tak način seznanjeni s povečanjem števila vpisnih mest, vseeno pa na obeh univerzah odločitev sedaj pozdravljajo. Ljubljanski oddelek bo po novem izobraževal 90 psihologov na letnik, kar je 30 več kot doslej, mariborski 50, kar je 15 več kot doslej.
“To vidimo kot odziv vlade na trenutne razmere. Razmere na področju duševnega zdravja, še posebno po pandemiji, so zelo slabe. Že prej so se slabšale, zdaj so potrebe po psihološki in psihoterapevtski pomoči in svetovanju še bolj porasle. Odločitev vlade razumemo kot zavedanje, da obstaja primanjkljaj kadra na tem področju in da je povišan vpis eden od načinov, da bomo imeli več strokovnjakov in več pomoči,” razmišlja predsednica Društva psihologov Slovenije dr. Anja Podlesek. Ob tem pa dodaja, da to vsekakor ni hipna rešitev. Povišano število vpisnih mest bo več magistrov psihologije dalo šele čez pet let, klinični psihologi pa bodo izobraževanje končali šele čez deset let, saj morajo po študiju opraviti pripravništvo in dve leti praktičnega dela, preden se lahko vpišejo na štiriletno specializacijo. “Zelo pozno se je začelo to poudarjati, ampak zdaj smo, kjer smo. Povečanje števila vpisnih mest razumemo kot zavedanje situacije in da je treba nekaj narediti, podobno, kot se je pri zdravnikih,” izpostavlja sogovornica.
Vedno dobro zaposljiv profil
Anja Podlesek prihaja z ljubljanskega oddelka za psihologijo na filozofski fakulteti in pravi, da je bil za kakovosten študij v trenutnih razmerah dosedanji vpis, 60 študentov, optimalen. Povečanje za polovico pa pomeni, da se bodo morali reorganizirati, zaposliti nove ljudi. “Predvsem nas skrbi, kako bo s prostori.” Na oddelku so se do sedaj zavedali, da je potreb po psihologih veliko in da je velik tudi interes za študij. Razmišljali so, da bi lahko povišan vpis pomenil tudi korist za razvoj stroke, predvsem pa za potrebe ljudi. A so se zavedali tudi kadrovskih in prostorskih omejitev. “Upamo, da bo uspelo vladi oziroma ministrstvu zagotoviti denar. Če ga ne bo, bomo imeli kar težave.”
Zanimanje za zaposlovanje psihologov je tako veliko, da ga obstoječi programi trenutno ne zmorejo pokriti. “Psihologi smo bili vedno dobro zaposljiv profil. V zadnjih letih je številka še izrazito narasla. Zdaj so se odpirali centri za duševno zdravje odraslih, otrok in mladostnikov po vsej Sloveniji, v time so vključili psihologe in klinične psihologe. To je bil velik, dodaten bazen za zaposlovanje psihologov,” razlaga sogovornica.
Za zakon si prizadevajo že 30 let
Ob pomanjkanju kadra pa umanjka še zakon o psihološki dejavnosti. Osnutek zakona je bil pripravljen takoj po osamosvojitvi in Društvo psihologov Slovenije si že trideset let prizadeva, da bi ta zakon dobili, poudari Anja Podlesek. “Neureditev razmer, to, da stvari niso regulirane z zakonodajo (deloma so le za področje zdravstva), se kaže v tem, da se ne ve, kdo ima kompetence, kdo lahko kakovostno ponuja psihološke in tudi psihoterapevtske storitve. Na trgu se zato pojavlja ponudba, ki ni preverjene kakovosti.” Ena od težav, zakaj zakon še ni sprejet, je, da je psihologija medresorsko področje, od zdravstva, socialnega varstva do šolstva in drugih področij, zato tudi niso vedeli, katero ministrstvo naj prevzame skrb za zakon. Zdaj so se na ministrstvu za zdravje zavezali, da bodo pripravili zakon. “Ker je psihološka dejavnost na področju zdravstva delno že urejena, bo ministrstvo v prvi vrsti namenilo pozornost tistim zakonodajnim spremembam, ki so vezane na implementacijo odločb ustavnega sodišča oziroma zavirajo ali onemogočajo izvajanje zdravstvene dejavnosti v skladu s potrebami prebivalstva,” pravijo na ministrstvu za zdravje in dodajajo, da bodo za nov zakon o psihološki dejavnosti ustanovili posebno delovno skupino, zakon pa naj bi bil sprejet do konca tega leta, uredili naj bi izvajanje psihološke dejavnosti na vseh področjih.
“Končno je prišlo do tega, da je duševno zdravje eno pomembnih področij življenja,” pravi Anja Podlesek. Če bi vprašanja rešili že prej, bi morda bila slika duševnega zdravja pri nas danes drugačna. Dobro bi bilo, da bi se zdaj vztrajalo pri vseh načrtih - da se program duševnega zdravja implementira v celoti in da se zakonodajno uredi področje psihološke in psihoterapevtske dejavnosti, nadaljuje: “Zato, da bodo ljudem zagotovljene boljše storitve. Pandemija je pokazala zobe in se zelo dobro vidi, kje imamo primanjkljaje.”
V Mariboru bodo gradili novo fakulteto
V štajerski prestolnici so bili nad novico o povečanju vpisa še nekoliko bolj presenečeni kot v Ljubljani. “Iznenada smo bili soočeni s to informacijo, se ažurno odzvali, predebatirali vse možne vidike. Ob zagotovilih, da bodo ustrezne inštance ponudile pomoč, smo se s tem pač strinjali. Na trgu dela je že kar nekaj časa večje povpraševanje po psihologih, tudi zaposlitvene možnosti so precej razpršene in ne pričakujemo, da bi se stvari obrnile v drugo smer,” razlaga predstojnik mariborskega oddelka za psihologijo dr. Bojan Musil. Priznava, da so se zaradi kadrovskih in tudi prostorskih vidikov ideje o povečanju vpisa nekoliko otepali, ob zagotovilih je drugače in je bilo lažje privoliti v to, prav tako pa bodo spremembe tudi postopne, saj bo prihodnje leto večji le prvi letnik študentov. Musil poudarja, da računajo na okrepitev zasedbe na oddelku, prostorski vidik pa se tako že rešuje na nivoju fakultete. V Mariboru načrtujejo, da bodo zgradili nove stavbe treh fakultet, ena od teh bo filozofska, zgrajena naj bi bila do leta 2026.
Sicer pa je “področje duševnega zdravja s covidom-19 eksplodiralo”, prejšnje težave ljudi so z epidemijo eskalirale in trenutno so psihologi zelo iskani v vseh profilih, od izobraževanja do zdravstva, tudi kot raziskovalci so psihologi iskan profil, našteje sogovornik. “Razpis dodatnih mest je verjetno zgolj en korak, ki nas na ožjem strokovnem področju čaka, v nadaljevanju bo treba nasloviti vprašanje specializacij kliničnih psihologov, že dolgo pa si prizadevamo tudi za sistemsko ureditev področja,” sklene Musil.
So plače psihologov prenizke?
Marsikdo je prepričan, da so izhodiščne plače (32. oziroma 34. plačni razred, torej 1552 evrov ali 1678 evrov bruto, odvisno od področja) in nadaljnje plače psihologov v javnem sektorju prenizke v primerjavi z nekaterimi drugimi skupinami zaposlenih. Ker poklic ni reguliran, ni uradnih podatkov o tem, koliko psihologov je pri nas zaposlenih in kje delajo, zato tudi uradnega podatka o tem, koliko so psihologi plačani, ni. “V javnem sektorju so psihologi obravnavani v zakonodaji po različnih področjih in svoje interese uresničujejo znotraj njih,” pravi dr. Anja Podlesek in dodaja, da gotovo niso najbolj v ospredju. Šele z vpeljavo zakonodajnih podlag, ki se jih nadejajo še v tem letu, bo mogoče naslavljati skupne interese te strokovne skupine.
Največ zaposlitev v zdravstvu in sociali
Število prostih delovnih mest za psihologe v zadnjih letih narašča, ugotavljajo na Zavodu RS za zaposlovanje. Od leta 2016, ko so delodajalci zavodu sporočili 148 prostih delovnih mest za psihologe, je to število poraslo na 421 mest v letu 2022. To pa niso vsa prosta delovna mesta za to poklicno skupino, saj vsi delodajalci ne prijavijo prostega delovnega mesta na zavodu in zavod posledično od leta 2013, ko velja zakon, ki to omogoča, nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi. Ob naraščanju števila sporočenih prostih delovnih mest za psihologe narašča tudi delež prostih delovnih mest za zaposlitev za nedoločen čas, ki je porasel s 17,6 odstotka v letu 2016 na 38,7 odstotka v letu 2022, še izpostavljajo na zavodu za zaposlovanje. Med prostimi delovnimi mesti za psihologe jih je bilo lani največ razpisanih v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja.
