Dubaj (ZAE) želi imeti čim več bogatašev, saj to pomeni tudi denar za delovanje njihovega gospodarstva. Tam se dohodnina res ne plačuje in tudi sicer je obdavčenje nizko, kar je zanimivo tudi za slovenske poslovneže, ki poslujejo povsem zakonito. Težava je, da so nekateri formalno registrirani v Dubaju, dejansko pa večji del leta preživijo v Sloveniji.
Ker jih uradno pri nas ni več kot 183 dni na leto (polovico časa), tu niso davčni rezidenti, Slovenija od njih dohodnine ne dobi. Nerezidenti so sicer zavezani za plačilo dohodnine od tistih dohodkov, ki jih ustvarijo v Sloveniji (praviloma so to dohodki iz kapitala – obresti, dividende, dobiček iz kapitala, najemnine).
Davčna evazija
Pred tremi leti je tedanji vodja Fursa, Peter Jenko, za Delo povedal, da bodo podrobneje preverili posameznike, ki so v tujini le navidezno. Omenil je, da se je tudi drugi največji zavezanec za plačilo dohodnine pri nas preselil v Dubaj. Za koga je šlo, ni razkril. Po besedah Jenka so pri nekaterih primerih zaznali davčno evazijo (izmikanje obdavčenju). »Posamezni zavezanci z visokimi dohodki s pomočjo svojih davčnih svetovalcev ustvarijo okoliščine, ki jim omogočajo pridobitev statusa rezidenta v Združenih arabskih emiratih, in hkrati zahtevajo ugotovitev statusa nerezidenta Republike Slovenije.«
Furs preverja, ali je nerezidentski status pravilno ugotovljen ali pa gre morda za fiktivno odjavo stalnega prebivališča oziroma na splošno za neskladje med izkazanim statusom in realnim stanjem. Tako nekateri posamezniki, čeprav uveljavljajo nerezidentski status, še vedno živijo v Sloveniji in imajo tu svoje družine, plačujejo stroške stanovanja in svoje plačilne kartice uporabljajo v Sloveniji. Finančna uprava seveda imen ne razkriva.
Varno okolje
Prej omenjeni slovenski poslovnež, ki deluje v mednarodnem okolju, tudi v Dubaju, nam je povedal, da je to okolje izredno varno. Po Dubaju se lahko sprehajaš sredi noči in veš, da si povsem varen. Tudi to mnoge pritegne. Ena plat medalje je, da obdavčenja ni ali pa je minimalno, toda to hkrati pomeni, da so na primer stroški zdravstvenega zavarovanja zelo visoki. Seveda govorimo o zasebnem zdravstvenem zavarovanju in zasebnih zdravstvenih ustanovah. Tudi izobraževanje je drago, prav tako vrtci. Za leto šolanja na osnovni šoli za otroka plačaš tudi po 20 ali 30 tisoč evrov in več.
Ta poslovnež se sicer ni družil z drugimi Slovenci, zato se njegove naslednje besede ne nanašajo nanje. Pravi, da je mesto pač polno kriminalcev, tistih, ki so na črnih seznamih v svojih domačih državah. Te državi ZAE pogosto spregledajo politiko neizročanja, saj so Arabci zelo veliki kupci blaga od zahodnih držav, od letal in avtomobilov do orožja. Zahod ima tam tudi svoje bančne izpostave. Zato jih pustijo pri miru, je dodal.
