Novice Svet24

O tem, kako komentira te očitke, kakšna bi morala biti vloga Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v reformi in po njej in kje vidi rezerve v slovenskem zdravstvu, smo se pogovarjali z direktorico ZZZS Tatjano Mlakar.

Pogovor začniva pri denarju. Kako je ZZZS posloval v letu 2022? 

Projekcije finančnega poslovanja so bile za leto 2022 izjemno zahtevne. Zaradi interventne zakonodaje in ostalih sprememb smo morali skoraj vsak dan pripravljati novo projekcijo. Poslovanje za lani smo sicer realizirali z negativnim izidom, ki pa ga bomo lahko pokrili z lastnimi viri. Je pa res, da smo tudi lani imeli kar nekaj prilivov iz proračuna, predvsem iz naslova kritja covid stroškov. Tako smo lani zabeležili rast prihodkov in realizirali tri milijarde 941 milijonov prihodkov, predvsem po zaslugi dobre gospodarske rasti, odhodkov pa je bilo štiri milijarde 74 milijonov evrov, kar pomeni, da je bilo 133 milijonov evrov presežkov odhodkov nad prihodki. Kot rečeno, bomo to pokrili z lastnimi viri oziroma preteklimi rezervami. 

Marko Vavpotič

Kakšne so napovedi za leto 2023? Jih je ob vseh napovedih sprememb sploh smiselno delati? 

Finančni načrt za leto 2023 smo pripravljali decembra, skupščina ga je sprejela 14. decembra, v finančni načrt pa smo vključili vse tiste postavke na odhodkovni strani, ki so takrat imele pravno podlago. A to pomeni, da ni vključena višina izpogajanih plač s sindikati ter niso vključeni odhodki iz naslova širitve in boljšega vrednotenja programov, ki ga je januarja prinesla nova vladna uredba. Ne nazadnje smo lahko zaprli finančni načrt tako, da smo  zmanjšali revalorizacijo stroškov in nismo načrtovali sredstev za razvoj modelov plačevanja pri izvajalcih. Vse to bo treb popraviti z rebalansom. V vsakem primeru pa bomo morali ob tem, ko bomo popravljali finančni načrt, zagotoviti dodatne vire financiranja, kajti že po trenutno veljavnem finančnem načrtu načrtujemo okrog 48 milijonov evrov presežkov odhodkov nad prihodki, ki jih sicer še lahko pokrijemo z lastnimi viri, več pa jih nimamo. Zato bomo morali izpogajati večji priliv iz proračuna, če se bodo te dodatne obveznosti, ki nastajajo kot rezultat odločitev države, še naprej povečevale. 

Ob preteklih pogajanjih o plačah smo bili priča scenariju, ko je vlada podpisala zvišanje plač, nato pa so se čez mesec ali dva pričeli javljati zdravstveni zavodi, da denarja za plače nimajo in da jim grozijo izgube, in šele nato se je začel ta denar iskati, praviloma v proračunu. Koliko časa se še lahko viša znesek, ki ga za vaše delovanje prispeva proračun? 

Mi si izjemno prizadevamo, da bi lahko uveljavili trajno proračunsko varovalko, kar pomeni, da bi v primeru nihanj gospodarske rasti ter odločitev države primanjkljaj sredstev, ki jih ne bi mogli zagotoviti s plačanimi prispevki, kril državni proračun. Pred obdobjem covida je bil delež, ki ga je zagotavljal proračun, v skupni vrednosti naših sredstev približno štiri odstotke. Res je, da se je v zadnjih dveh letih delež nekoliko dvignil, ampak za vse to smo se morali vsako leto sproti dogovarjati o zakonskih podlagah, da smo te prilive iz proračuna dobili. S trajno proračunsko varovalko pa bi bilo to rešeno trajno, na podoben način, kot ima to urejeno zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.  

Marko Vavpotič

Ko govorimo o izvajalcih zdravstvenih storitev in izvajanju njihove dejavnosti, pa ocenjujemo, da bi bilo treba, kar ne nazadnje izpostavlja tudi minister za zdravje v svojem predlogu reforme, nekaj več pozornosti nameniti boljši organizaciji dela, spremljanju storilnosti in kakovosti storitev po posameznem nosilcu ter seveda tudi plačevanju po storilnosti in kakovosti. In ko se vlada pogaja za višje plače s predstavniki sindikatov, se že leta in leta prvenstveno pogaja za višje plače, nič pa za normativni in storitveni del. Tudi v predlogu reforme smo zasledili, da se bodo najprej dogovorili o plačnem sistemu in šele nato konec leta pričeli oblikovati normative in standarde. Ampak običajno je tako, da zdravniki in zdravstveni delavci pozabijo na to, da je dvig plač že bil, in ko se bodo pogajali o novem normativnem delu, bodo verjetno zopet želeli tudi povišanje plač. Mi pa ocenjujemo, da je treba to storiti z roko v roki. V vsakem primeru pa se strinjamo, da je treba prenoviti model nagrajevanja, vendar tako, da bodo nagrade sledile kakovosti in storilnosti. V javnih zdravstvenih zavodih zdaj ni tako. Zaradi tega bo treba prenoviti zakonodajno podlago, ki bo menedžmentu dala orodje za nagrajevanje, primerno organizacijo, izkoriščanje kadrov, prostorov, opreme ... V vsem tem je verjetno še kar nekaj rezerve. In v vsakem primeru je rezerva tudi pri drugih deležnikih znotraj sistema zdravstvenega varstva. Tudi v ZZZS se trudimo, da z nadgradnjo naše informatizacije in digitalizacije postanemo učinkovitejši, naše poslovanje preglednejše, da se približamo uporabnikom. Na tem področju izjemno intenzivno nadgrajujemo naše informacijske platforme. V vsakem primeru pa je treba fokus digitalizacije in informatizacije usmeriti na vse deležnike v zdravstvenem sistemu, saj smo povezani tako ZZZS kot izvajalci zdravstvenih storitev, ministrstvo, NIJZ ... Parcialno reševanje zagotovo ne bo prineslo tistega učinka, ki ga minister želi in ki ga ZZZS podpira. 

Predvidevam, da bo marsikateri zdravnik ob tem, ko bo prebral, da so v zdravstvenih zavodih še rezerve, to interpretiral, kot da od njih pričakujete, da morajo delati še več. Kaj konkretno mislite z »rezervami« in na podlagi česa ste si ustvarili to mnenje? 

V vsaki organizaciji so možne izboljšave. Ob tem ni pomembno, ali je to ZZZS, zdravstveni zavod ali ministrstvo za zdravje. Ko govorimo o teh izboljšavah, govorimo, da je treba z obstoječim kadrom, obstoječo opremo in prostori pridobiti več pozitivnih učinkov, to pa so storitve za zavarovane osebe. Mi ne trdimo, da izvajalci zdravstvenih storitev ne delajo prizadevno. Ampak glede na podatke, ki smo jih dobili od izvajalcev zdravstvenih storitev, ugotavljamo, da je storilnost med njimi in med zdravniki zelo različna. Za to so lahko objektivni razlogi, lahko pa so tudi možnosti za izboljšave. In zgolj to je naš fokus. Nikogar ne obtožujemo, nikomur ne očitamo, da ne izvaja, kolikor lahko. Prosimo pa, da se izvede pregled stanja in pogleda, ali imamo morda kje rezerve. Če bi začeli dosledneje uporabljati podatke o storilnosti in kakovosti po nosilcu (zdravniku), bi to lahko bilo dobro orodje za menedžment in svete zdravstvenih zavodov, ki so odgovorni za učinkovito poslovanje. ZZZS namreč ni odgovoren za učinkovito poslovanje izvajalcev zdravstvenih storitev.

Marko Vavpotič

ZZZS si resnično želi, da bi bili stroški pri izvajalcih zdravstvenih storitev transparentno prikazani, torej po storitvi in po posameznem pacientu, kajti to je za nas osnova, da lahko prenavljamo modele plačevanja izvajalcev, oziroma po domače – cene, da bodo dejansko pokrile tisto, kar neka storitev pri izvajalcih zahteva.

Naj rezerve v sistemu ponazorim še s konkretnim primerom s področja družinske medicine. Ugotovili smo, da številni zdravniki ne uporabljajo možnosti predpisovanja obnovljive (celoletne) naročilnice, na primer za glukometer, testne lističe za sladkorne bolnike, plenice. S tako obnovljivo naročilnico je potreben obisk zdravnika samo enkrat letno, in ne štirikrat. V pismu zdravnikom ZD Ljubljana smo ponazorili, da imajo nekaj tisoč obiskov letno preveč, zgolj zaradi neuporabe take naročilnice. Torej, ne govorim o tem, da bi morali zdravniki več delati, ampak da so skozi spremembe v načinu dela možne velike optimizacije, ki bodo zavarovancem prihranile denar in čas ter razbremenile zdravnike in ostalo zdravstveno osebje. V pismu, ki smo ga poslali v ZD Ljubljana, smo prikazali, da to naročilnico v ZD Šentvid uporabljajo v 44 odstotkih primerov, v ZD Bežigrad pa samo v 14 odstotkih.  

Kaj pa administrativne obremenitve? Zdravniki tarnajo nad veliko količino nekliničnega dela. Ste vi vir teh obremenitev ali rešitev za njih? 

Kar se tiče razbremenjevanja zdravnikov, smo s sodelovanjem z zdravniškimi organizacijami v sistem še posebej od leta 2019 dejansko vpeljali veliko novih administrativnih razbremenitev: imamo e-recept, e-bolniški list, imamo trajno napotnico, ki jo lahko specialist na sekundarnem nivoju podaljša, prek nje naroči dodatne preiskave, imamo obnovljive naročilnice za medicinske pripomočke … A kot že rečeno, so te možnosti le delno izkoriščene. Z 80-odstotnim predpisovanjem obnovljive naročilnice bi samo v ZD Ljubljana lahko letno prihranili 8800 obiskov zdravnikov, na nivoju Slovenije pa kar 140.000. Torej že ob tem, kar smo uveljavili in vpeljali do zdaj, so možnosti za razbremenitev zdravnikov velike. Imamo še več predlogov zdravnikov, ki pa terjajo spremembo zakonodaje, kar smo izpostavili in predstavili ministrstvu, in ko bodo zakonski pogoji izpolnjeni, bomo torej uveljavili še nekaj dodatnih razbremenitev. 

Glede na informacije iz zdravniških vrst je največ pritožb na dvojno delo, ki ga morajo zdravstveni delavci opravljati z beleženjem opravljenega dela.

Res je. Zdravniki se največkrat pritožujejo nad evidentiranjem obračunskih storitev. Po svetu, na primer v Kataloniji, kjer so pred 15 leti kopirali naš model primarnega zdravstva, se s tem, ko zdravnik zabeleži, kaj je klinično naredil s pacientom, to avtomatično beleži tudi v e-karton in nato zaračuna v plačilo zavarovalnici. Zdravniki pri nas upravičeno problematizirajo, da morajo ob obračunu, ki ga naredijo v računalniški aplikaciji, še vedno na roke, v znamenite papirne kartoteke, beležiti klinično stanje. To naj bi se spremenilo z realizacijo projekta e-karton, ki je projekt ministrstva za zdravje in mu manjka evidenca kliničnih storitev. ZZZS v celoti posluje brezpapirno, digitalno ter z informacijsko podporo, priznamo pa, da je ta dvojnost moteča.

Marko Vavpotič

Rešitev za to sta e-hrbtenica in e-karton, vendar najprej je treba vzpostaviti nabor kliničnih storitev. Tega ZZZS ne more storiti sam, saj potrebuje  pomoč medicinske stroke ter ministrstva za zdravje. In takoj, ko bo to vzpostavljeno, ko se prične voditi evidence v e-kartonu, bomo mi te klinične storitve prevedli v obračunske, in dvojnega vodenja ne bo več. In to je nadgradnja oziroma digitalizacija, ki jo potrebujemo in za katero osnovo že imamo. Opraviti je treba le še proces priprave podatkov in določiti način polnjenja teh podatkov. V vsakem primeru se je treba zavedati, da mora zdravnik, kjerkoli v Evropi opravlja delo, svoje delo beležiti. S pogovori z zdravniki iz drugih držav smo dobili vpogled v potek dela pri njih in v njihove delovne obveznosti, in povsod zdravniki in zdravnice del svojega časa namenjajo evidentiranju svojega dela. To je potrebno iz več razlogov, ne zgolj zato, da je njihovo delo plačano, temveč tudi zato, da se evidentira potek kliničnega zdravljenja. Včasih se nam zdi, da se o administrativnih bremenih v sistemu govori precej pavšalno in da se ne izkoristi tistega, kar je v sistemu že omogočeno, in poudarjamo, da je za vso nadgradnjo in približevanje kliničnemu delu, tudi z opisanimi storitvami, potrebno sodelovanje medicinske stroke. Ne kažemo s prstom na zdravnike, ampak prosimo za pomoč, da vse te pomanjkljivosti, ki jih izpostavljajo, skupaj nadgradimo. Reforma oziroma digitalizacija, usmerjena samo v ZZZS, pa ne bo zadosti. 

Občutek je bil, da je bil ZZZS v preteklih nekaj mesecih, ko se je stanje v zdravstvu zaostrovalo iz dneva v dan, nekako izpuščen iz razprav o problemih in rešitvah vse do trenutka, ko vas je minister Bešič Loredan postavil v središče prihajajoče reforme. Kako ste se ob tem počutili? 

Marko Vavpotič

Zdi se mi, da je zelo povedno, da se tudi minister zaveda, da je ZZZS ključen za delovanje zdravstvenega sistema. Če ga citiram, je rekel celo, da je »naš sistem strokovno zelo kvaliteten«. Mi v ZZZS se tretiramo kot strokovna institucija, čeprav mogoče s to izjavo ni nagovarjal nas. V vsakem primeru pa smo za zdravstveni sistem pomembna institucija in bi želeli biti partner in sodelavci vseh ostalih deležnikov, saj lahko le skupaj stvari premaknemo na bolje. Res je, da se pri nas zbirajo ključni podatki o zdravstveni dejavnosti in izvajanju zdravstvenih storitev v Sloveniji, in te podatke je treba nujno uporabiti in jih opolnomočiti tako, da bodo v uporabi za vse deležnike, da bodo imeli širšo uporabo, saj se lahko le na osnovi podatkov izvajajo spremembe. Torej sosledje mora biti: podatek – informacija – odločitev. In teh podatkov je veliko. 

Pa je res, da pred ministrom in njegovimi sodelavci skrivate podatke? 

Mi te ministrove trditve odločno, odločno zanikamo. ZZZS nikakor ni zavrnil ministrstvu za zdravje možnosti dostopa v naš analitski sistem in v naše podatkovno skladišče, temveč smo le opozorili, da je, glede na to, da gre za podatkovna skladišča, v katerih se nahajajo občutljivi osebni podatki, potrebna pravna podlaga. To nam nalagajo evropski in slovenski predpisi o varstvu osebnih podatkov. In ne glede na to, kdo je tisti, ki je zaprosil za pooblastilo za dostop do naših podatkovnih baz.

Če pogledamo kronološko: na lanski skupščini 14. decembra je minister izpostavil, da bi na ministrstvu želeli te podatke. Mi smo nato že 16. decembra na podlagi te pobude ministrstvu predstavili, kako se lahko dostopa do podatkov, kaj podatki vsebujejo in na kakšen način bi te dostope lahko uredili. Nato smo dobili kopico zahtev za podatke, katere smo pripravili in jih v zadnjih mesecih oddali ministrstvu za zdravje in v kabinet predsednika vlade. V petek, 11. januarja, smo dobili od ministrstva za zdravje pisno zahtevo za neposreden dostop do naših podatkovnih baz. 13. januarja smo na Brdu, ko je bil posvet na temo digitalizacije, z vodjo kabineta, gospo Jamšek, govorili in ji razložili, da pri omogočanju dostopa ni nikakršnih težav, da pa je treba zagotoviti pravno zakonsko podlago, šele nato lahko mi izpeljemo vsa potrebna izobraževanja in podelimo pooblastila. To je bistvo našega odgovora ministru in glede tega nimamo popolnoma nobene slabe vesti. Mi moramo delovati skladno z veljavnimi predpisi, nimamo pa nobenih težav, celo veselimo se, če bo kdo namesto nas rudaril po teh podatkovnih skladiščih. V vmesnem času pa smo jim zagotovili in pošiljali ogromno podatkov in informacij, ki so jih potrebovali in jih še potrebujejo. Torej menimo, da gre le za nesporazum. 

Ali ste ga že razrešili? 

Čakamo na odziv, saj morajo na ministrstvu pripraviti zakonske podlage. Zavedati se je treba, da nas lahko v primeru nespoštovanja določil uredbe o varstvu osebnih podatkov doletijo visoke denarne kazni.  

Minister pri opisu reform, ki prihajajo, izpostavlja dve državi: Estonijo in Finsko. Estonijo na področju digitalizacije in Finsko kot primer nabora pravic zavarovancev, ki bi mu radi sledili. Kakšno je vaše mnenje o teh dveh zgledih? 

Če se osredotočimo na Estonijo. Minister jo je vzel za zgled zaradi dobro izpeljane digitalizacije zdravstvenega sistema, kar v vsakem primeru pozdravljamo. A ob tem moramo izpostaviti, da je Estonija pred 15 leti digitalizacijo pričela iz nič, mi pa kljub vsemu, kljub kritikam, določen nivo digitalizacije in informatizacije imamo. ZZZS je na tem področju izjemno proaktiven. Mi imamo že 25 let kartico zdravstvenega zavarovanja, ki je vstop v naše podatkovne baze o obveznem zdravstvenem zavarovanju. Mi imamo razvejano informacijsko mrežo z vsemi lokacijami izvajalcev zdravstvenih storitev, v celotni državi. Prek te mreže izmenjujemo obračunske podatke, cene, podatke o izbiri osebnih zdravnikov ... Vsako leto digitaliziramo ogromno vsebin: imamo e-recept, e-bolniški list, imamo e-prijavo v zavarovanje, imamo e-prijavo poškodb pri delu .... Naš sistem informatizacije in digitalizacije je torej na zavidljivem nivoju in nas glede tega včasih pohvalijo celo izvajalci zdravstvenih storitev. Estonija ima bolj transparenten pregled nad stroški pri izvajalcih, česar si želimo tudi v ZZZS, torej pregled stroškov po pacientu, ki jih mora voditi izvajalec ter o njih poročati zavarovalnici, in to mora biti osnova, da lahko v ZZZS pripravimo realne cene, ki bodo lahko pokrile upravičene stroške pri izvajalcih. Tega v Sloveniji trenutno nimamo in s tega vidika podpiramo nadgradnjo digitalizacije ter aktivnejšo vlogo ZZZS, da bo tako postal aktivni kupec. To pomeni, da bomo lahko pridobili podatke o stroških, oblikovali cene, sklepali pogodbe, nadzirali izvajanje storitev pri izvajalcih, morda tudi z vidika kakovosti in izida zdravljenja ... Mi si tega želimo že več kot deset let in tu ne vidimo težav. 

Verjetno pa se moramo osredotočiti na to, da je digitalizacijo treba opraviti sistemsko, ne zgolj parcialno. Ker če želimo priti do podatkov o stroških pri izvajalcih, ne moremo nadgraditi sistema zgolj pri nas, ampak tudi pri izvajalcih.  

Moram pa izpostaviti, da je, glede na ostale kazalnike spremljanja zdravstvenega stanja, v Estoniji slabše kot v Sloveniji. Tu mislim na širino nabora pravic, dostopnost, čakalne dobe, umrljivost ... Ti kazalniki so v Estoniji bistveno slabši kot pri nas. V tej državi torej iščemo zgled zgolj za področje digitalizacije in tudi glede vloge, ki jo ima pri njih sklad zdravstvenega zavarovanja, ob tem pa želimo v Sloveniji ohraniti javni zdravstveni sistem s socialno solidarnostno noto. Sistem, v katerem prek skupščine ZZZS zbrana namenska sredstva upravljajo tisti, ki so jih v zdravstveno blagajno vplačali in jih porabljajo. 

Nekatere rešitve v zdravstvu so kratkoročne, ZZZS jih je predlagal kar nekaj, druge pa so sistemske. Trenutno stanje moramo nasloviti s kratkoročnimi ukrepi, hkrati pa delati na sistemskih. Digitalizacija in informatizacija pa se ne moreta zgoditi čez noč. Še javnega naročila ni možno izpeljati prej kot v dveh mesecih. Torej moramo biti realni.  

Predsednik vlade je govoril tudi o nekontroliranem odtekanju denarja iz zdravstva. Kako komentirate to trditev? 

Predsednik vlade je omenil nenadzorovano odtekanje denarja, kot smo razumeli, celo nekako povezano z ZZZS, kar mi odločno zavračamo. Trdimo, da je ZZZS najbolj nadzirana institucija v Sloveniji. Vsako leto imamo obsežen revizijski pregled računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja ter zakonitosti in gospodarnosti s strani računskega sodišča, občasno pa tudi smotrnosti poslovanja. In če samo na kratko izpostavim: prejšnji teden smo v državnem zboru predstavili poročilo računskega sodišča, v katerem nam je bilo dano pozitivno mnenje na računovodske izkaze, še več, na komisiji za nadzor javnih financ smo prejeli pohvalo za zgledno delovanje v letu 2020, v katerem smo se soočili z nešteto izzivi, ki jih je prinesel covid ter številni interventni zakoni, ki jih je sprejel državni zbor na pobudo vlade. Revizija za leto 2021 se je začela aprila lani in še ni zaključena, 3. januarja pa se je že začela revizija našega poslovanja za lani in to pomeni, da ni nobenih indicev, da bi bilo karkoli v poslovanju ZZZS neustrezno. Je pa res, da mi vse transferje do izvajalcev in vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja plačujemo na osnovi sprejetega finančnega načrta, ki ga, ne nazadnje, potrdi vlada. Program zdravstvenih storitev in dvigi plač sta vsebini, o katerih odloča ministrstvo oziroma vlada, državni zbor pa o najvišji višini naših odhodkov. Tako da smo s te strani popolnoma regulirani. Ali so na enak način in toliko regulirani tudi ostali deležniki v zdravstvenem sistemu, pa je drugo vprašanje. Ko govorimo o odtekanju denarja in korupciji, je prav, da se ozremo na tisto dogajanje v zvezi z nakupom žilnih opornic, pri katerem je komisija državnega zbora jasno ugotovila, kaj in kje je ključni problem. Pri tem velja izpostaviti, da so bolnišnice tisti izvajalci, katerih ustanovitelj je država, zato vlada v svete bolnišnic, ki so tudi njihov nadzorni organ, imenuje večino članov, mi pa imamo v svetih samo enega predstavnika. To pomeni, da ima vlada vse možnosti nadzirati, kontrolirati in presojati delovanje, učinkovitost in kredibilnost poslovanja vseh javnih bolnišnic in morda sprejeti tudi potrebne ukrepe. 

Prav bolnišnice je minister Bešič Loredan izpostavil kot tiste, ki poslujejo z velikimi primanjkljaji. Kje so vzroki? 

Kakšni bodo primanjkljaji za lani, še ne moremo vedeti dokončno, ker se še pripravlja končni letni obračun opravljenih storitev. Tisti, ki ne bodo poslovali uravnoteženo, bodo morali sprejeti določene ukrepe, kar se nam zdi logično. Izpostavili pa bi, da smo pregledali stanje prostih sredstev na računih izvajalcev zdravstvenih storitev, tako bolnišnic kot zdravstvenih domov. Ugotovili smo, da imajo na zadnji dan leta in tudi v povprečju na računih znatna sredstva ter celo vezane depozite. To seveda nima neposredne zveze s poslovnim rezultatom, ampak dejstvo je, da je več kot 200 milijonov evrov sredstev povprečno v lanskem letu nek indic, da likvidnostnih težav lani ne bi smelo biti, vsaj takšnih ne, kot se izpostavlja. Na zadnji dan leta je bilo na računih bolnišnic 140 milijonov evrov, povprečno skozi celo leto 160 milijonov evrov, 60 milijonov evrov pa je bilo v obliki vezanih depozitov. To so podatki za bolnišnice. Zdravstveni domovi imajo teh sredstev bistveno manj, a kljub temu okoli 50 milijonov evrov. Poudarjam pa, da ne smemo podatka o sredstvih na računu neposredno povezovati s poslovnimi rezultati izvajalcev zdravstvenih storitev, a pokazatelj to zagotovo je. Kaže na to, da sredstva obstajajo. In še enkrat: ustanovitelj bolnišnic je država. 

Marko Vavpotič

Štiri milijarde evrov denarja se je lani steklo čez ZZZS. Je to dovolj sredstev, da bomo Slovenci dobili zdravstvene storitve, ki jih potrebujemo?  

ZZZS se trudi, da bi pravice, ki izhajajo iz zdravstvenega zavarovanja, zagotavljali skladno s potrebami prebivalcev ter z razvojem medicine in zdravstvenih tehnologij. Smo izredno dobro preskrbljeni z najbolj sodobnimi zdravili, ki obstajajo na trgu, z medicinskimi pripomočki podobno. Trudimo se s programi rehabilitacije in preventivo, ki ni tako izkoriščena, kot bi lahko bila, in še več, v zadnjem letu od septembra dalje po interventnem zakonu prav vse storitve plačujemo neomejeno, kolikor storitev izvajalci dejansko opravijo. Vse to z namenom, da bi dostopnost zdravstvenih storitev povečali in skrajšali čakalne dobe. Trudimo se, da je zavarovana oseba v središču in da ji nudimo največ, kot je le mogoče. Mislim, da je nabor pravic v Sloveniji izjemno širok. Je pa res, da bi želeli z nekaterimi optimizacijami na vseh področjih racionalizirati stroške, ki jih namenjamo v zdravstveni sistem, na primer s centralizirano nabavo materialov, ki je bila že večkrat omenjena, pa s spremljanjem stroškov po pacientu, z optimizacijo kadrov, prostorov in opreme pri izvajalcih, ki je včasih morda uporabljena samo del dneva. Te rezerve v sistemu je treba uporabiti in mislim, da bomo potem lahko optimizirali tudi rast odhodkov naše blagajne. Ti so v zadnjih dveh letih rasli predvsem zaradi ukrepov države: zvišanja plač, stroškov zaradi covida, boljšega vrednotenja in širjenja zdravstvenega programa ter bolniških nadomestil. Lani smo za nadomestila plač zaradi odsotnosti z dela porabili že 713 milijonov evrov, kar je trikrat več kot pred osmimi leti. Od tega je bilo porabljenih 192 milijonov samo zaradi odsotnosti zaradi covid izolacij. Menim, da je to nedopustno, in ocenjujem, da gre tu za velik družbeni problem. Če v enem letu izgubimo 16 milijonov delovnih dni med aktivno populacijo, to lahko izjemno neugodno vpliva tudi na družbeno blaginjo. ZZZS je pripravil predloge, kako bolje obvladovati stroške za nadomestila, primerljivo z ostalimi državami EU, in jih pred dvema mesecema tudi že predstavil ministru. Trenutno imata samo Slovenija in Bolgarija neomejeno dolžino trajanja bolniškega staleža. Na teh področjih torej vidimo možnosti za racionalizacijo in optimizacijo. Teh 713 milijonov evrov je več sredstev, kot pa jih namenimo za celotni primarni nivo zdravstvenega varstva v Sloveniji.  

Kdo bo branitelj pravic, če bo prišlo do odločitve, da se košarica pravic, ki jih Slovenci uživamo zdaj, zmanjša? 

ZZZS s skupščino bo zagotovo branitelj teh pravic. To je nedvoumno. Kajti v naši skupščini so predstavniki tistih, ki vplačujejo denar v zdravstveno blagajno, in želijo, da se ta namensko zbrana sredstva tudi namensko in gospodarno porabijo. Tudi očitki, da imamo v skupščini predstavnike dobaviteljev medicinskih pripomočkov, so nerealni, saj so to predstavniki gospodarstva, ki jim mesto v skupščini zagotavlja veljavna zakonodaja. Ker jih je malo, dejansko nimajo možnosti preglasovanja in tudi nikoli nismo opazili, da bi predstavniki skupščine insistirali pri konkretnih koristih za neko skupino predstavnikov gospodarstva, ki je v naši skupščini. Torej naša skupščina bo izredno trdo branila ohranitev namenskosti namensko zbranih sredstev izključno za zdravstvene storitve in pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Marsikateri zdravstveni zavod ustvarja izgubo zaradi neustreznega upravljanja. In zakaj bi morali krčiti pravice zavarovancem, da bi dali denar nekomu, ki z njim ne zna ravnati.