Novice Svet24

 Leto strukturnih reform
Poleg prenove zdravstva v stranki Gibanje Svoboda izpostavljajo pokojninsko, šolsko in davčno reformo ter reformi trga dela in uslužbenskega sistema. Začetek priprave reform je načrtovan za letos, reforme do leta 2026 pa predvideva že nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki je hkrati podlaga za črpanje sredstev iz evropskega sklada za okrevanje po koronakrizi.

Leto 2023 bo po napovedih predsednika vlade Roberta Goloba leto velikih strukturnih reform: »Ne morem obljubiti, da bodo vse reforme uspele, zagotovo pa se jih bomo lotili.« Izzivov je veliko, najprej v zdravstvu, ki zaradi nakopičenih težav iz preteklosti po epidemiji covida-19 poka po šivih. Brez osebnega zdravnika je pri nas že več kot 130 tisoč ljudi, ukrepi za skrajšanje čakalnih vrst še ne dajejo pravega učinka, zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan pa se je moral braniti zaradi načrta reorganizacije nujne medicinske pomoči, ki je razburila javnost. Stavke zdravniškega sindikata Fides sicer ne bo, civilna družba pa je včeraj pripravila »stavko bolnikov«.

Kaj so prioritete vladnih strank

Največ pozornosti bo tako v prihodnjih mesecih deležna zdravstvena reforma, ki bo po napovedih Bešiča Loredana zaživela čez leto dni, snovati pa jo bodo začeli spomladi. Poleg prenove zdravstva v največji vladni stranki Gibanje Svoboda izpostavljajo pokojninsko, šolsko in davčno reformo ter reformi trga dela in uslužbenskega sistema. Začetek priprave reform je načrtovan za letos, reforme do leta 2026 pa predvideva že nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki je hkrati podlaga za črpanje sredstev iz evropskega sklada za okrevanje po koronakrizi.

Reševanje javnega zdravstva je ključnega pomena tudi za Golobove koalicijske partnerje. Za SD sta prednostna naloga boljša organizacija ter povečanje dostopnosti in kakovosti javnega zdravstvenega sistema, ki poleg dolgoročno vzdržnih potrebuje tudi takojšnje ukrepe, v Levici pa bi z zdravstveno reformo med drugim ukinili »nepravično in neučinkovito« dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter odpravili popoldansko delo zdravnikov pri zasebnikih.

Za Levico so sicer ključnega pomena tudi reforme pokojninskega in plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike, socialnih transferjev in razvoja področja socialnega dela. Ko gre za davčno reformo, pa ocenjujejo, da bi bilo treba zaradi večjih javnih izdatkov v blagajnah več denarja zbrati z višjimi prispevki delodajalcev. V SD na drugi strani poudarjajo, da je treba v krizi, ki je pred nami in zahteva hitro ter učinkovito ukrepanje, ohraniti močno gospodarstvo in zaposlenost, med prioritetami stranke pa sta tudi reforma stanovanjske politike z vlaganji v javna najemna stanovanja ter ukrepanje zoper draginjo.

Kovačič: Bešič Loredan kaže nemoč

STA

Sociolog Gorazd Kovačič pravi, da bo izvedba reform odvisna od politične spretnosti vlade in ministrov. »Tu ne gre samo za vprašanje trdnosti koalicijske večine v državnem zboru in za odnos med koalicijo in opozicijo, ki bo pričakovano kritizirala vladne predloge in jim nasprotovala. Pri reformah je pomembnejše, na kakšen način se bo vlada usklajevala z različnimi deležniki, ki jih reforme zadevajo. Nekateri ministri imajo kar nekaj smisla za dialog in usklajevanje, drugi pa manj, zato se že zapletajo v težave,« ocenjuje. Politične razmere ob udobni večini koalicije v državnem zboru so idealne za sprejem strukturnih reform. Večje vprašanje je, kako se bo družba odzvala na vsebino predlaganih dokumentov. Bo politika zmožna poiskati širšo legitimnost v javnosti? »Koalicijo v parlamentu sestavlja ogromna poslanska skupina Svobode, medtem ko sta manjši stranki, SD in Levica, pridni partnerici, kar se je pokazalo že v primeru odstopa notranje ministrice Tatjane Bobnar. To je bil lakmusov test in vse kaže, da bo tako do konca mandata, če bodo SD in Levica ohranili dovolj manevrskega prostora za uresničevanje idej in sprememb v svojih resorjih,« meni Kovačič.

Vsebina težko pričakovane zdravstvene reforme je za zdaj še v povojih, Kovačič pa pravi, da bo na tem področju veliko odvisno tudi od ministrovega značaja: »Doslej se je minister zapletel v več prepirov, zapustila ga je vrsta najbližjih sodelavcev, pred dnevi se je v Odmevih celo zatekel k teorijam zarote, kar je znak nemoči. Za zdaj sploh še ni videti, da bi se razmere v zdravstvu stabilizirale. Med zdravniki se je precej razširilo odločanje o karieri na podlagi tega, kje lahko zaslužijo več. Glavni problem sedanjega prepleta javnih in zasebnih izvajalcev je selekcija pacientov na tiste z rutinskimi zadevami, kjer so stroški predvidljivi in profiti dosegljivi, in na druge z zapletenimi zdravstvenimi stanji, ki lahko veliko stanejo. Prve sprejemajo zasebni izvajalci, zaradi česar lahko kopičijo dobiček in tudi bolje plačajo zdravnike, druge pa prepuščajo javnim zavodom, ki zato ustvarjajo izgube. Nadaljevanju tega pomeni nadaljnje razpadanje zdravstvenega sistema.« 

Kovač: Pogrešam strokovni pristop

STA

Ekonomist Bogomir Kovač medtem poudarja, da bi morali, kar zadeva velike reforme, v prvi vrsti imeti zelo stabilno vlado: »Te reforme se običajno razvlečejo na mandat in pol. To niso stvari, ki bi se jih dalo izpeljati z danes na jutri, v Sloveniji pa nas že več kot zadnjih deset let spremlja politična nestabilnost. Če se vlade v povprečju menjajo na dve leti in pol, znotraj tega ne morete zgraditi ničesar.« Kot eno glavnih napak prepoznava tudi odsotnost tako imenovanih strateških ekip, ki bi bile sposobne z dovolj jasnimi, radikalnimi in legitimnimi ukrepi prepričati širšo strokovno in politično javnost v dobre namere. »Tudi v okviru te vlade smo začeli veliko improvizirati, pogrešam strokovni pristop. Gasimo požare, hkrati pa ne razumemo, da imajo ti požari notranje in globlje vzroke. Vse, kar se trenutno dela, je veliko večja politična prijaznost, vključenost akterjev, neko najavljanje, da bomo skupaj reševali skupne probleme, manj pa vidim strokovne jasnosti,« meni Kovač in dodaja, da reform ni mogoče izpeljati v razmerah pomanjkanja trdne strokovne in politične volje ter operativnih sposobnosti.