Kandidat za ministra za naravne vire in prostor Uroš Brežan je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo osem poslancev, trije so bili proti.
Rdeča nit dela ministrstva bo skrb za kakovostno življenje ljudi ter v luči tega uspešno ohranjanje narave in upravljanje s prostorom ter vodnimi viri, je napovedal Brežan, ki je poudaril, da je "ciljev in nalog veliko, rad bi vam sporočil, da je narava, voda in prostor na varnem, da bomo zavezniki, ko bo treba zastaviti besedo pri drugih resorjih."
Med usmeritvami, ki jim bo sledil v prihodnje, je izpostavil prizadevanja na področju ohranjanja narave in upravljanja s prostorom. Kot je dejal, skrb za naravo dvigujejo na višjo raven, saj bo dobila svoj direktorat. Poseben pomen pa bodo dobili razvojni projekti, saj bo nastala nova služba za razvojna sredstva.
Brežan se je dotaknil soočanja s podnebnimi spremembami, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Projekcije kažejo, da se bodo suše in poplave nadaljevale tudi v prihodnje, Brežan pa napoveduje, da se bodo na ministrstvu osredotočali na preventivo.
Želi si, da bi državljani v ministrstvu prepoznali zaupnika, najdragocenejšega vladnega igralca glede skupnih prizadevanj za trajnostni razvoj.
Nacionalni načrt za obnovo narave
Kot poseben izziv je izpostavil optimizacijo sistemov z nacionalnimi varovanimi območji. Z vidika javnega interesa je to po njegovih besedah zelo pomembno, saj se zavedajo, da gre za naravno dediščino, "s katero moramo ravnati spoštljivo in odgovorno".
Eden krovnih ciljev, ki so jih določile države decembra na konferenci o biotski raznovrstnosti, je, da do leta 2030 tudi v Sloveniji izvedemo obnovo celinskih in kopenskih ekosistemov, za kar bo treba zagotoviti vire financiranja. V luči tega je Brežan napovedal pripravo nacionalnega načrta za obnovo narave v sodelovanju s ključnimi strokovnjaki.
Na ministrstvo za naravne vire in prostor na novo prehaja tudi področje rudarstva. Na tem področju bodo med ključnimi izzivi izpeljava postopka zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik, za katerega je bil podaljšan rok zapiranja, ter prestrukturiranje premogovnih regij v skladu s strategijo do leta 2033, ki je določeno kot mejnik. Sprejeti pa bo treba tudi zakon o postopnem zapiranju velenjskega premogovnika, je napovedal Brežan.
Urejanje voda
Glede področja upravljanja voda je kandidat za ministra med prioritetnimi projekti izpostavil urejanje vodooskrbe slovenske Istre in kraškega zaledja. Napovedal pa je tudi hidravlično izboljšavo rižanskega vodovoda, ki temelji na povezavi vodovodnih sistemov Krasa, slovenske Istre in postojnskega dela države.
Veliko sredstev bo namenjenih tudi gospodarskim javnim službam na področju urejanja voda, saj "en vložen evro v te ukrepe pomeni do štiri evre manj sredstev za posledice naravnih nesreč".
Med ključnimi projekti je med drugim izpostavil protipoplavno zaščito Gradaščice, selške Sore, območje reke Meže z Mislinjo in ptujske Drave.
Ob tem pa je omenil še dve po njegovih besedah pomembni področji, kot sta zagotavljanje pitne vode in čiščenje ter odvajanje odpadne vode.
Obnova stanovanjskega fonda
Napovedal je tudi sanacijo območij, ki jih ogrožajo plazovi na najbolj ogroženih območij, sanacijo posledic potresa v hrvaški Petrinji, ki je povzročil materialno škodo tudi v določenih delih Slovenije, in pripravo celovite prenove dajatev za rabo vodo, ki bo zagotovila enakopravno obravnavo uporabnikov vode.
Na področju rabe prostora pa se bo med drugim zavzemal za obnovo stanovanjskega fonda in to, da projekti ne bodo dodatno obremenjevali okolja. Ministrstvo bo prevzelo vlogo koordinatorja in razvijalca načrtov glede učinkovitega izvajanja prostorske politike, je dejal. V okviru tega bodo spodbujali ustrezno planiranje, informacijsko podporo občinam in investitorjev.
Prednost pri umeščanju v prostor bodo, kot je poudaril Brežan, imele strateške investicije, med katerimi je tudi umeščanje obnovljivih virov energije. Ob tem je napovedal tudi sprejem strategije prostorskega razvoja Slovenije.