Podjetniki, ki so izkoristili davčno darilo nekdanje vlade Janeza Janše in si iz svojih podjetij tik pred koncem lanskega leta neobdavčeno izplačevali pretekle dobičke, se bodo očitno znašli pod drobnogledom davčnih inšpektorjev.
Na Necenzurirano.si so prejšnji teden razkrili, da je konec leta prišlo do največjih premikov kapitala v zadnjih letih. Številna znana podjetja so od svojih lastnikov še pred novim letom odkupila skupno za več kot sto milijonov evrov deležev. S tem so prehitela začetek veljavnosti davčne reforme ministra za finance Klemna Boštjančiča. Ta je namreč 1. januarja ponovno uvedla višjo obdavčitev v primerih, ko podjetja odkupijo lastne deleže. Več podjetnikov pa je »luknjo« izkoristilo za izplačila ogromnih zneskov iz podjetij.
Po naših podatkih je 50 podjetnikov s tem manevrom postalo bogatejših za dobrih 25 milijonov evrov. Toliko denarja bi morali po novi davčni zakonodaji plačati kot dohodnino, če bi te transakcije izpeljali letos. Med njimi so največji dobavitelji slovenskega zdravstva Andrej Marčič, Aleš Jenčič, Igor Zabret in Tanja Frantar Zabret, pravnik Senko Pličanič, novi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in nekdanji predsednik Slovenskega kluba podjetnikov (SBC) Marjan Batagelj, ki upravlja Postojnsko jamo. Zadnji si je izplačal rekordnih 21 milijonov evrov.
Toda množica transakcij in njihove vrednosti so vzbudile pozornost finančne uprave (Furs).
»Številne transakcije potrdile pravilnost popravka zakona«
Na ministrstvu za finance so potrdili, da se bodo že v kratkem začeli izredni nadzori, pri čemer bodo inšpektorji preverjali najbolj sporne prodaje oziroma nakupe lastnih deležev. »Letos Furs že načrtuje izvedbo nadzorov, ki bi podrobneje preverili nekatere transakcije, povezane z nakupi notranjih deležev. Cilje in obseg nadzorov bodo določili v okviru svojih pristojnosti v naslednjih mesecih,« so nam pojasnili na ministrstvu.
»Do spremembe, ki je odpravila varovalko, namenjeno omejevanju morebitnega davčno ugodnega izčrpavanja podjetij z uporabo sheme odkupov lastnih deležev, relevantne predvsem za mala in srednja podjetja, je prišlo v začetku lanskega leta. Novela zakona, potrjena v državnem zboru prejšnji mesec, je varovalko ponovno vzpostavila. Negativne posledice predhodnega črtanja je bilo mogoče pričakovati, pravilnost vnovične vzpostavitve pa se je potrdila tudi s silovito eskalacijo transakcij, povezanih z nakupi lastnih deležev v zadnjih mesecih,« so povedali.
Pozno sprejetje novele zakona o dohodnini bi lahko tudi pojasnilo, zakaj so številni podjetniki čakali do zadnjega, preden so svojim podjetjem prodali lastne deleže. Da bo aktualna vlada znova uvedla varovalko, je bilo namreč jasno že konec poletja.
Vmes so opozicijske stranke, delodajalske in nekatere druge organizacije vodile obsežno kampanjo proti sprejetju zakona. Po vetu državnega sveta ga je državni zbor še enkrat sprejel. Med lastniki, ki so svojim podjetjem prodali deleže, je bil tudi novi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je na ta način prejel tri milijone evrov. »Mi smo po zakonu plačali vse davke, denar pa bo šel v razvoj in raziskave. Takšne odločitve v našem podjetju komuniciramo z vsemi zaposlenimi. Morda pa gospodarstveniki in podjetja bolje vedo, v katero smer je treba vlagati denar, kot pa integralni proračun,« je za Večer dejal Lotrič.
Kdo je bil previden pri izplačilih in kdo ne
Na kaj natanko bodo pozorni na Fursu in katere transakcije bi lahko označili kot prikrito izplačilo dobička, s tem pa dodatno, 25-odstotno obdavčili izplačila? »Hipotetične primere težko komentiramo, saj bo potrebna analiza dejstev in okoliščin v vsakem posamičnem primeru. Nadzor morebitnih neprimernih ravnanj je v pristojnosti Fursa,« so dodali na ministrstvu.
Kljub temu pojasnila sogovornikov iz davčnih krogov in vsebina pogodb o nakupu oziroma prodaji lastnih deležev nakazujejo, katerih meja podjetniki ne bi smeli prestopiti. In katere od njih bi lahko skrbelo, da jim bo Furs v morebitnem nadzoru odmeril plačilo dodatnega davka?
– Ključno je bilo, da je bila pogodba sklenjena še pred koncem leta, prav tako sprememba lastništva vpisana v poslovni register Ajpes.
– V veliki večini primerov so podjetniki v pogodbah določili, da je treba kupnino plačati najpozneje v osmih dneh, šele potem pa lahko pride do preknjižbe deleža. S tem so se izognili očitkom, da prodaje ni bilo. Kljub temu so si nekateri omogočili daljši rok. Tako bo Batagelj denar iz svojega podjetja Batagel & Co. prejel šele enkrat do decembra 2025. Tudi družba Bijol lahko svojemu lastniku Janezu Bijolu kupnino izplača v letu dni.
– Večina si je iz podjetij izplačala največ toliko denarja, kot so ga ta imela na računih. Spet drugi so »našli« več denarja, bodisi z najemom posojil bodisi na drugačne načine. Tako si je Gregor Benčina iz družbe EBS Group (Jelovica in Slovenijales), ki je imela konec leta 2021 manj kot pet milijonov evrov sredstev, izplačal več kot šest milijonov evrov. Lastnik Aktiva Skupine Mihael Strmljan je medtem iz podjetja MS Holding, ki je bilo praktično brez premoženja, prejel 4,5 milijona evrov.
– Nekateri so v pogodbe preventivno dodali člene, v katerih so poudarjali, da želijo v prihodnosti te lastne deleže prenesti na zaposlene ali pa jih imeti na voljo za prodajo strateškim partnerjem. S tem so želeli državo prepričati, da namen teh manevrov ni bil plačati manj davka. Velika večina je naročila tudi uradne cenitve. S tem so poskušali dokazati, da so podjetja deleže odkupovala po »pošteni« ceni. Tako so na primer nekateri za 10-odstotni delež podjetja, ki ima milijon evrov kapitala, dobili točno 100.000 evrov. Toda pri nekaterih ta vrednost krepko odstopa.
Tako je podjetje Collis Plus, ki je v solasti Boruta Kuhariča, nekdanjega prvega moža propadle novogoriške družbe Vipa Holding, od njegove soproge odkupilo 25-odstotni delež. Zanj je plačalo slab milijon evrov, skoraj toliko, kot ima Collis Plus kapitala. Podobno je bilo pri podjetju Frontal, ki je bilo pred desetletjem vpleteno v afero Pomurje, v kateri so kriminalisti preiskovali sporno pretakanje državnega denarja za pomoč regiji na račune podjetij iz kroga SD. Njegov lastnik Kristjan Magdič je za 25 odstotkov dobil 60 tisoč evrov, natanko toliko, kot je v podjetju kapitala.
