Predstavniki Zveze organizacij pacientov Slovenije so na današnji novinarski konferenci predstavili poenoten dokument z nujnimi ukrepi za dostopnejši in enakopravnejši »podalpski« zdravstveni sistem ter uvedbo nove telefonske številke 111 za paciente. Dokument z imenom Stališča o dostopnosti in enakopravnosti vključuje sedem ukrepov, ki jim je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan naklonjen, so navedli v izjavi za javnost. Dodali so, da je minister že sklical delovno skupino, ki jih bo poskušala čim prej udejanjiti.
Sedem ukrepov za boljši zdravstveni sistem
Sedem ukrepov za bolj transparenten, dostopen in enakopraven zdravstveni sistem, ki jih izpostavlja Zveza organizacij pacientov Slovenije:
1. telefonska številka 111 za centralno točko za vse potrebe pacientov – za digitalizacijo s človeškim stikom,
2. promocija obstoječega centra za eNaročanje – obstoječi center že zdaj pomaga pri 10.000
napotnicah vsak mesec,
3. društveni telefoni in njihova povezava v sistem po načelu javne službe – osveščen in
opolnomočen pacient ima boljše možnosti za ozdravitev,
4. verificirani seznami čakalnih vrst in števila čakajočih– društva pacientov lahko pomagajo preverjati, kateri zdravstveni domovi in bolnišnice poročajo pravilno,
5. računalniška podpora sprejemanja klicev in vračanje klicev – pacient mora najkasneje v 24 urah priti v stik z zdravstvenim osebjem,
6. SMS opomniki za naročene termine, za jemanje zdravil, za dvige receptov, za opozorila o pretečenih rokih zdravil,
7. adherenca - neprihodi in nedvignjeni recepti – redno obveščanje društev o tem, koliko pacientov v katerem zdravstvene, domu in bolnišnici ne prihaja na dogovorjene termine.
111 - telefonska številka za paciente
Največ zanimanja med novinarji je bilo za novo brezplačno urgentno telefonsko številko 111, ki bi bila centralna točka za vse potrebe pacientov. Gregor Cuzak, generalni sekretar zveze, je pojasnil, da zamisel o številki prihaja iz potrebe, saj pacientom, ki niso vešči računalnika, velikokrat ni jasno, kam se obrniti. Na tej telefonski številki pa bi dobili vse informacije, ki jih potrebujejo, na primer: izbira specialista po izdani napotnici, iskanje primarnih zdravnikov, ginekologov in drugih zdravnikov, pregled e-receptov … V to bi lahko vključili tudi že delujoče prostovoljske storitve društev pacientov, na primer telefone za pomoč. »Menimo, da je zdravstveni sistem eden ključnih stebrov v družbi, zato si zasluži posebno številko,« pravi Cuzak, ki pa opozarja, da gre pri tem za dolgoročni ukrep, ki letos zagotovo še ni izvedljiv, bi pa lahko zaživel v letu in pol do dveh.
Zdravstveni pomočnik
Franci Gerbec, podpredsednik Zveze pacientov pa je izpostavil tudi že lani potrjen predlog o uvedbi tako imenovanih zdravstvenih pomočnikov v zdravstvenih domovih. »V Angliji je na primer to že dolgoletna praksa. Gre za osebo s srednjo izobrazbo, ki pomaga pacientom do specialistične obravnave. K temu človeku lahko gre pacient takoj, ko pride od osebnega zdravnika, in ta bi zanj poiskal, kam naj se naprej obrne, prijavi ipd. Veliko pacientov namreč ne zna delati z računalniki.« Spomnil je, da je to sicer Zavod za zdravstveno zavarovanje sprejel že lani, a mnogi zdravstveni domovi tega niso sprejeli, češ da gre za preslabo plačano storitev. »A to bi znatno razbremenilo zdravnike in zmanjšalo število pacientov, ki ne izkoristijo napotnice. S tem bi lahko takoj radikalno pomagali, da bi pacienti lahko normalno prihajali do specialističnih zdravstvenih storitev. Čeprav bomo nato žal trčili v nezadostno število specialistov, to se nabira že leta, ker se ni razpisovalo določenih specializacij – ker je bilo to seveda nekomu v interesu – in ta problem bo treba zagrabiti pri korenu,« je še opozoril.
Varnost in kakovost zdravstvenih storitev – tabu temi
Gerbec je kot cilja delovanja zveze navedel dostopnost do zdravstvenih storitev in njihova varnost ter kakovost. »O organizaciji in vodenju zdravstvenega sistema se praktično ne govori, varnost in kakovost zdravstvenih storitev sta pri nas tabu temi. Nekatere bolnice na primer niso želele podati poročila o storilnosti zdravnikov. Kako je to mogoče? Ne vemo, koliko kdo naredi – in to velja tudi za primarno zdravstvo.« Omenil je še, da se dolge vrste čakajočih za opredelitev pri novih zdravnicah za Bežigradom ne bi smele zgoditi ter dejal, da so razmere na ljubljanski Internistični prvi pomoči »podobne Bangladešu«. »Vsega tega ni mogoče popraviti čez noč, a določiti je treba smer in etape, po katerih bomo šli, da dosežemo drugačno stanje.« Temeljni 'praproblem' je po Gerbcu ta, da leta in leta ni bilo dialoga med ključnimi deležniki pri opravljanju zdravstvenih storitev, in to se zdaj trudijo spremeniti z Zvezo organizacij pacientov.
Loredan zadovoljen s predlogi
Spomnimo še, da je minister Bešič Loredan na petkovi novinarski konferenci pozdravil »konkretne predloge,« ki jih je prejel od predstavnikov Zveze organizacij pacientov Slovenije, pri čemer je izpostavil predvsem uvedbo nove telefonske številke 111. Predstavniki se bodo o tej zadevi z ministrom znova pogovorili v sredo. »Najbolj me veseli dejstvo, da so predstavniki zveze organizacije pacientov razumeli, da se zadeve rešujejo za mizo, s komunikacijo. Z iskanjem rešitev, ne s pozivanjem k stavki, ne s pozivanjem k uporu, ne s pozivanjem k neposlušnosti ali nepokorščini, da ne govorim o kakšnih drugih ekscesih,« je v petek sklenil minister.
