Vprašanje, ali je potrebna ustanovitev tako imenovane slabe banke po vzoru drugih evropskih držav, je pred dobrimi desetimi leti razdvajalo slovensko strokovno, poslovno in politično javnost. DUTB je tako svoje delo marca 2013 začela s popotnico vnaprejšnjega nezaupanja, ob negotovosti množice dolžnikov slabih kreditov, nasprotujočih zahtevah odločevalcev in sklepu Evropske komisije, da bo s tako imenovanimi stresnimi testi vzpostavila nadzor nad ocenjevanjem slabega premoženja v sistemskih bankah, kar je prenos slabega premoženja z bank na DUTB krepko zamaknilo. Ob tem se je DUTB kot organizacija začela graditi iz temeljev, saj ob ustanovitvi ni imela poslovnih prostorov, infrastrukture, zaposlenih ter izdelanih in odobrenih principov delovanja.
Ustanovitev v času največje krize
DUTB je bila ustanovljena z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki je začel veljati ob koncu leta 2012. Ta je že v osnovi predvidel, da bo tako imenovana slaba banka konec leta 2022 prenehala obstajati, premoženje ter pravice in obveznosti pa se bodo prenesle na SDH. Preostale podlage za začetek delovanja DUTB so bile sprejete v začetku leta 2013, po obsežni sanaciji bank ob koncu leta 2013 in v začetku leta 2014 pa so bile med letom 2014 nanjo prenesene slabe terjatve iz pred tem povsem podržavljenih NLB, Nove KBM in Abanke. V začetku leta 2016 sta bili po izvedeni nadzorovani likvidaciji k njej pripojeni še Factor banka in Probanka. Čeprav je govora zgolj o bankah, je v okviru nedonosnega slabega premoženja banka v letih 2013 in 2014 pravno in vrednostno prevzela obsežno in raznoliko nedonosno premoženje, ki je leta pred tem obremenjevalo razvoj bank. V svoj portfelj je DUTB prejela zemljišča, lastniške deleže v podjetjih in terjatve s pisanico zavarovanj, med katerimi so se znašli nedelujoče bioplinarne, nedokončani stanovanjski in industrijski objekti, letala, proizvodna oprema, linija za pripravo burekov, blagovne znamke, umetniška dela ter drugo za upravljanje zanimivo premoženje. Prav tako je DUTB v času svojega delovanja z različnimi postopki unovčevanja zavarovanj v last prevzemala nedokončane stanovanjske stavbe.
Čudna zgodba s tujci na čelu banke
Ob ustanovitvi so jo vodili Boštjan Gjerkeš in Aleš Koršič ter Šved Anders Torbjörn Ingemar Mansson, ki so se mu kot neizvršni direktorji na predlog evropske centralne banke pridružili še tuji strokovnjaki Arne Berggren, Lars Nyberg in Carl-Johan Lindgren. Med prvimi člani upravnega odbora je bil tudi takratni poslanec in poznejši finančni minister iz vrst SDS Andrej Šircelj, ki pa ga je zelo hitro zamenjala vlada Alenke Bratušek. Tujci in njihov način delovanja so hitro začeli razburjati slovensko javnost. Lars Nyberg je v DUTB pripeljal že omenjenega Torbjörna Manssona, ta pa pozneje finskega kolega Janneja Rista Samuela Harjunpääja, vsi trije pa so, kot se je izkazalo, bolj skrbeli za svoje račune kot za naše premoženje. Mansson je s svojim svetovalnim podjetjem v imenu DUTB sklenil pogodbo, vredno kar 2,5 milijona evrov, poleg tega si je nakazal še več deset tisoč evrov. Vlada Mira Cerarja ga je razrešila, kmalu je odšel tudi Nyberg, ki pa se je poslovil s pismom, v katerem je takratno Cerarjevo vlado obtožil korupcije. »V primeru Sava je glede na to, kar sem videl in prebral, čutiti smrad po korupciji v vsakem kotu,« je zapisal.
Podedovani madžarski strokovnjak
Upravljanje DUTB, na katero je bilo v začetku preneseno tri milijarde evrov »slabega« premoženja, je zaznamoval še en tujec, Madžar Imre Balogh, ki ga je DUTB »dobila« skupaj z nasedlo Probanko in ostalimi zaposlenimi. V takratnem obdobju je bilo na DUTB zaradi pripojitve omenjene Probanke in Factor banke kar okoli 220 zaposlenih. Balogh je po odhodu skandinavske naveze marsikaj spremenil, a se na koncu tudi sam ujel v afero, ko je v javnost prišla zgodba o preprodaji zemljišča v industrijski coni Logatec. Enainpetdeset tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo, na kateri je nekoč delovalo podjetje KLI Logatec, je DUTB prodala podjetju Svet Re po ceni 40 evrov za kvadratni meter, Svet Re pa je večji del zemljišča, okrog 33 tisoč kvadratnih metrov, preprodala švicarski družbi Lonstroff, ki je na njem začela graditi tovarno medicinskih elastomerov. Cena: tri milijone evrov, torej približno 90 evrov na kvadratni meter. To je 50 evrov več od cene, ki jo je Svet Re plačal DUTB. Podjetju Svet Re v lasti Vlada Petka je tako zgolj v nekaj dneh s preprodajo zemljišča uspelo ustvariti skoraj milijon evrov dobička. Posel so pozneje pregledali revizorji podjetja Ernst & Young in ugotovili več nepravilnosti, zaradi katerih je takratna vlada najprej razrešila predsednika upravnega odbora DUTB Miho Juharta, zatem pa je odstopil tudi glavni izvršni direktor DUTB Balogh. Ta je sicer ves čas zatrjeval, da je podjetje Svet Re zemljišče kupilo v imenu družbe Lonstroff. »Investitor se na DUTB ni nikoli obrnil, zato mu zemljišča nismo mogli prodati neposredno, čeprav smo si za to prizadevali,« je takrat za Siol.net pojasnil Balogh.
Pogoste menjave uprave
Balogh je, kot kaže, v času DUTB v svetu bančništva ustvaril in obdržal dobre stike, saj še danes deluje v Sloveniji. Skupaj še z enim nekdanjim članom DUTB Igom Grudnom vodita kranjsko posojilnico LON, ki jo sicer že nekaj let pretresajo spori okoli lastništva. Po Baloghovem odhodu so DUTB zaznamovale pogoste menjave vodstva, ki so bile pogojene tudi s tem, katera od strank je vodila vlado. Zadnja sestava upravnega odbora je bila: Žiga Debeljak je bil predsednik upravnega odbora, Rok Marolt podpredsednik, člani pa še Miha Resman in Diana Milivojević kot neizvršna direktorja ter Mitja Križaj, Matej Pirc in Žiga Pfeifer kot izvršni direktorji. Debeljak je še pred pripojitvijo k SDH prevzel tudi vodenje tega državnega holdinga.
Kaj je ostalo?
Skoraj devet let po začetku prenosa premoženja na tako imenovano slabo banko in številnih postopkih prodaje terjatev, lastniških deležev in nepremičnin je na njej po ocenjeni pošteni vrednosti ostalo še za okoli pol milijarde evrov premoženja. Med terjatvami je ostalo še nekaj večjih na čelu s tistimi do telekomunikacijskega operaterja T-2 in z njim povezanih treh družb, katerih nominalna vrednost naj bi bila okoli 130 milijonov evrov. Od lastniških naložb so v ospredju stoodstotni deleži v holdinškem podjetju Istrabenz, turističnih podjetjih Istrabenz Turizem in Thermana, mariborski industrijski družbi MLM ter 12,8-odstotni lastniški delež v Cinkarni Celje.
Kaj bo z zemljišči za stanovanja?
Med nepremičninami različnih vrst v Sloveniji in nekaj tudi v širši regiji so bila v zadnjih mesecih v ospredju zemljišča, ki so primerna za stanovanjsko gradnjo. Koalicijska stranka Levica in del civilne družbe sta si prizadevala, da bi ta zemljišča prenesli na Stanovanjski sklad RS in druge javne stanovanjske sklade, a je vlada konec oktobra navedla, da brez sprememb zakona to ni mogoče in da bo SDH kot novi lastnik teh nepremičnin stanovanjsko problematiko aktivno reševal.
Učinkoviti in uspešni?
V SDH so ob pripojitvi izpostavili, da na to, da je DUTB svojo nalogo izpolnila učinkovito in uspešno, kažejo doseženi kriteriji uspešnosti in drugi podatki. Vrednost kapitala DUTB je konec junija 2022 znašala 363,5 milijona evrov. »Ta je že v letu 2021 presegel skupni vložek lastnice DUTB – države – in se je lani dodatno povečal,« so izpostavili med dosežki. Do sredine leta 2022 je tako imenovana slaba banka presegla načrtovano vrednost prilivov, ki jih je ustvarila več kot 2,14 milijarde evrov, kar predstavlja 103,2 odstotka prenosne vrednosti sredstev, ki so bila nanjo prenesena v okviru sanacije bank. Od ustanovitve je poplačala 1,8 milijarde evrov obveznosti, povezanih s prenesenimi in prevzetimi sredstvi, od leta 2013 do sredine leta 2022 pa tudi 151,7 milijona evrov za obresti. DUTB je imela konec junija 2022 v lasti 502 milijona evrov sredstev in za 100 milijonov evrov obveznosti.
