»V našem naselju je več popadljivih psov, ki ogrožajo otroke na poti na šolski avtobus, zato se otroci včasih raje kar vrnejo domov, ogrožajo pa tudi druge prebivalce. Prav tako se zaganjajo v avtomobile, ki vozijo po Mirnopeški cesti, celo do bencinskega servisa v Bršljinu pridejo,« je nevzdržne razmere v romskem naselju opisal eden od tamkajšnjih prebivalcev. Pravi, da imajo pri eni hiši tudi po pet ali šest psov in večina se jih spuščenih podi naokrog. »Vsak dan je slabše, to je prava katastrofa. Naj lastniki odgovarjajo za svoje pse, nekateri pač želimo živeti normalno, v miru, a ne moremo. Ni čudno, da ljudje tako gledajo na Rome,« je kritičen. Zato poziva pristojne ustanove, da naj vendarle nekaj ukrenejo, saj ga zelo skrbi, da se bo komu kaj zgodilo, še posebej otrokom.
»Nikogaršnji« psi
Na Skupni občinski upravi občin Dolenjske, pri kateri delujeta tudi medobčinski inšpektorat in medobčinsko redarstvo, o morebitnih napadih psov na otroke v romskem naselju do našega poizvedovanja niso bili obveščeni, so pa, kot je dejala vodja skupne občinske uprave Brigita Železnik, seznanjeni s splošnim dejstvom, da je v romskih naseljih veliko psov, kar ugotavljajo tudi njihovi redarji na terenu. »Kadar se pes giblje brez povodca na javni površini, sicer opozarjamo lastnike, če so ti znani oziroma če priznajo lastništvo. Glavna težava pa je, da lastništva psa ni mogoče določiti, saj psi niso čipirani, torej so 'nikogaršnji'. Pogosto se Romi sklicujejo na to, da pes ni njihov in da ne vedo, čigav je. Zato tudi ni mogoče lastniku psa odrediti spoštovanja obveznosti skrbi za psa oziroma spoštovanja določil zakona, ki ureja varstvo živali,« je pojasnila in dodala, da težavo vidijo tudi v zakonodaji glede čipiranja in sterilizacije – lastnik denimo ne more čipirati psa, katerega izvor oziroma mati ni znana. O problematiki so že obvestili območni urad Inšpekcije RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter policijo, sogovornica pa tudi napoveduje poostren nadzor glede uporabe povodca na javni površini v času prihodov in odhodov otrok v šolo. »V preteklosti smo v sodelovanju z veterinarsko inšpekcijo, policijo in zavetiščem za živali imeli kar nekaj akcij v romskih naseljih, vezanih na določbe Zakona o zaščiti živali. Mestna občina Novo mesto je lani pomagala organizirati, da so veterinarji v romskem naselju izvedli akcijo cepljenja čipiranih psov, vendar teh ni bilo veliko. Ves čas sicer sodelujemo tudi z zavetiščem in društvom za zaščito živali,« je povedala Brigita Železnik.
Odlov je mogoč
Dodala je še, da je, če so psi nevarni, za reševanje te problematike pristojna veterinarska inšpekcija. »Ta lahko, če so izpolnjeni zakonski pogoji, odredi tudi odlov psov, policija in redarstvo pa sta pristojna le za nadzor nad uporabo povodcev na javni površini.« Iz službe za odnose z javnostmi in promocijo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so sporočili, da je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin seznanjena s problematiko psov v romskem naselju. »Z drugimi službami sodelujejo v skupnih akcijah in opravljajo nadzore nad rejnimi in tudi hišnimi živalmi glede dobrobiti živali. Glede na ugotovitve v inšpekcijskih postopkih skladno z zakonodajo tudi ukrepamo,« so zapisali.
Policija se odzove ob vsakem obvestilu
Na Policijski upravi Novo mesto so nam povedali, da so seznanjeni s problematiko zapuščenih psov v naselju Brezje. »Ob vsakem obvestilu občanov in ugotovitvah policistov, ki izvajajo različne naloge in so dnevno navzoči v naselju, se odzovemo ter obveščamo vse pristojne službe. O tem seznanjamo Mestno občino Novo mesto, pristojno zavetišče in Območni urad Novo mesto Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Lani smo sodelovali pri reševanju problematike v zvezi z nevarnim tropom potepuških psov na širšem območju Češče vasi, ki so ogrožali varnost prebivalcev in drugih živali. Prav tako smo pomagali predstavniku zavetišča pri več poskusih odlova psov. S pristojnimi službami smo v stalnih stikih in pomagamo pri iskanju ustreznih rešitev, da bi zagotovili varnost in zdravje ljudi,« je pojasnila Alenka Drenik, predstavnica za odnose z javnostmi na PU Novo mesto.
Skrb za zapuščene živali
Dodala je, da je skrb za zapuščene živali opredeljena v Zakonu o zaščiti živali, ki določa, da se zapuščenim živalim zagotovijo pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču. »Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvaja kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje,« je navedla. Imetnik zavetišča pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojno veterinarsko službo in občinskimi redarji zlasti za ugotavljanje lastništva zapuščenih živali. »Kdor izgubi žival ali najde zapuščeno žival, o tem obvesti zavetišče oziroma pristojno veterinarsko organizacijo. Zavetišče po najdbi označene zapuščene živali preveri lastništvo v centralnem registru hišnih živali in v 24 urah obvesti lastnika najdene živali na kontaktne podatke, ki so navedeni v centralnem registru hišnih živali. Vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dotedanji skrbnik živali, če ni s predpisi določeno drugače. Če skrbnik živali ni znan oziroma če lastnika živali ni mogoče ugotoviti, krije stroške imetnik zavetišča oziroma občina, v kateri je žival najdena, če ni zagotovila zavetišča. Zapuščena žival se namesti v zavetišče v občini, v kateri je bila najdena, oziroma v zavetišče, ki zanjo izvaja javno službo oskrbe zapuščenih živali,« so še pojasnili na PU Novo mesto.
