Novice Svet24

V Združenih državah Amerike se pospešeno širi nova podvrsta omikrona, prevladujoča je še v Indiji, primere okužbe z XBB.1.5 pa so zaznali tudi v Evropi.

XBB.1.5 je še eden v vrsti odvrtkov globalno dominantnega omikrona, ki je sledil alfi, beti, gami in delti. Omikron je prekosil vse prejšnje različice koronavirusa, potem ko je vzniknil leta 2021. Kot nam je pojasnil vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala, "gre za različico, ki se je razvila s križanjem dveh različic, ki obe izhajata iz omikrona".

Prezgodaj je še, da bi lahko govorili o simptomih XBB.1.5. A zaenkrat kaže, da so podobne simptomom predhodnih sevov omikrona – večina okuženih poroča o simptomih, ki spominjajo na prehlad. Jerala omeni še bolečino v mišicah, še posebej v ramah in nogah.

Primož Lavre

Bliskovita hitrost

Ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) ocenjuje, da je različica XBB.1.5, sicer zaznana v 29 državah, predstavljala približno 40,5 odstotka vseh novih okužb v ZDA v zadnjem tednu decembra – še v začetku decembra je predstavljala "komaj" štiri odstotke vseh okužb. Gre torej za bliskovito rast. Iz ameriških zvezdnih držav New York, Connecticut, Massachusetts in New Jersey, kjer je XBB.1.5 že dominantna različica, poročajo o povečanem številu hospitalizacij covidnih bolnikov. Tudi zato, pripomni Jerala, "ker sovpada z ostalimi obolenji, ki se trenutno širijo".

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zaskrbljena. Različico XBB.1.5 so odkrili oktobra in je bistveno lažje prenosljiva kot vse doslej znane različice, je opozorila predstavnica WHO Maria van Kerkhove in dodala, da po celem svetu pričakujejo dodatne valove okužb.

Jerala se strinja: Kot kaže, gre za doslej najbolj kužno različico, "katere značilnost je, da se zelo močno veže na človeške celice, kar ji omogoča, da sprejme več mutacij, s katerimi se lahko izogne obstoječi imunosti. Dodaten problem je možnost, da zaradi močne vezave ta različica dlje časa vztraja v naših celicah in okuži več različnih celic, kar bi lahko okrepilo dolgi covid".

Slej kot prej tudi pri nas

Podvrsta XBB.1.5 se je razvila iz XBB. Njena pojavnost v Slovenije je, če sodimo po grafu Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, začela naraščati v 46. tednu lanskega leta; vrh, kakor skromen je pač že bil, je dosegla v 47.; teden dni pozneje pa spet poniknila. V obdobju od 25. novembra do 9. decembra lani so sekvencirali genomska zaporedja 494 vzorcev. Različico XBB so zaznali v enem vzorcu. Tudi Jerala potrdi, da so bile XBB različice pri nas zaznane v manjšem obsegu. A nova se neumorno širi. "Vse različice so se slej ko prej razširile tudi v Slovenijo, ne vem pa, če so XBB.1.5. pri nas že zaznali," nam je povedal.

Posebna mutacija

XBB je imela mutacijo, s katero se je lažje zoperstavila odzivom imunskega sistema, a je taista lastnost kompromitirala njeno zmožnost okuževanja človeških celic.

Na londonskem imperialnem kolidžu ugotavljajo, da ima XBB.1.5 mutacijo, imenovano F486P, ki premosti prej omenjeno težavo vezave na celice, medtem ko se še naprej izogiba imunosti. To je razlog, zakaj se lažje širi.

Skratka, gre za evolucijske spremembe – virus se razvija, da bi našel nove načine, kako zaobiti samoobrambne mehanizme človeškega telesa. Tudi znanstveniki WHO so potrdili, da ima XBB.1.5, kar se tiče rasti, prednost pred vsemi drugimi doslej zaznanimi podvrstami. Dodali so še, da bodo pozorno spremljali laboratorijske raziskave, podatke iz bolnišnic in stopnje okužb.

Je bolj virulentna?

Iz tujine zaenkrat ni znakov, da bi nova podvrsta lahko zaobšla zaščito, ki jo zoper hujše poteke bolezni nudijo cepiva. "Rezultati kažejo, da posodobljeno cepivo ohranja sposobnost nevtralizacije tudi te različice, čeprav slabše kot predhodne različice. Zato je zagotovo smiselno cepljenje za starejše in bolj ogrožene, pri katerih je od zadnjega cepljenja ali okužbe minilo več kot pet mesecev," pove Jerala. In pripomni, da bi še vedno "moralo biti učinkovito zdravilo paxlovid, ki ga predpisujejo ob potrjeni okužbi zbolelim z dejavniki tveganja".

Zaenkrat tudi ni dokazov, da bi bila bolj virulentna od že prisotnih različic omikrona, kljub temu pa predstavlja tveganje za ranljive skupine – po klasifikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so to oskrbovanci domov za starejše, ranljivi kronični bolniki ter osebe, stare 60 let in več.

Njihova priporočila, da bi se izognili okužbi, so cepljenje, uporaba maske, izogibanje zaprtim prostorom in njihovo prezračevanje, vzdrževanje medsebojne razdalje, primerna higiena rok kot tudi kihanja in kašlja ter, če je le mogoče, delo od doma.

Velja pa omeniti, kako ironično je, da je XBB.1.5 prišla iz Združenih držav Amerike v času, ko se večina osredotoča na variante, ki bi lahko vzniknile na Kitajskem.