Mladi za volanom

Na podeželju je vozniški izpit nuja, v mestih se zanimanje zmanjšuje

Estera Korošec
6. 1. 2023, 06.21
Posodobljeno: 6. 1. 2023, 10.17
Deli članek:

V številnih evropskih državah se vse manj mladih zanima za opravljanje vozniškega izpita in samostojno vožnjo. Glavni razlogi so večja dostopnost javnega prevoza, ugoden javni potniški promet in nove oblike mobilnosti. Nekateri mladostniki se bojijo vožnje, vse več pa je tudi takih, ki si vozniškega izpita ne morejo privoščiti. Na ta problem je že pred časom opozorila Dijaška organizacija Slovenije.

Črtomir Goznik
V letu 2020 se je zaradi korone število pridobljenih vozniških izpitov precej zmanjšalo.

Na Javni agenciji RS za varnost prometa (APV) dodajajo, da je gotovo tudi pandemija koronavirusa vplivala na zmanjšanje števila najstniških voznikov. Povečal se je obseg rabe mikromobilnosti (e-skiroji, e-kolesa), predvsem za premagovanje krajših razdalj, do deset kilometrov. Po podatkih AVP vse več mladih trdi, da raje uporabljajo aplikacijo za deljenje prevozov ali javni prevoz. Nekateri tako izražajo tudi skrb za okolje. Spet drugi menijo, da so z lastništvom vozila povezani visoki stroški, vključno z višjimi stroški goriva in vzdrževanja avtomobila. Prišteti je treba je še dodatno zavarovanje voznika začetnika. Mnogi dojemajo vožnjo kot preveč stresno, saj se obseg prometa veča. »Mladi bodo v prihodnje, ne glede na različne oblike mobilnosti, prav gotovo potrebovali vozniški izpit. Se pa pojavlja vprašanje, za kakšno obliko vozil ... Nova vozila so opremljena z vse večjimi zasloni na dotik, multimedijo in povezljivostjo z aplikacijami pametnega telefona. Trend e-vozil in vozil z vse več asistenčnimi sistemise postopno približuje avtonomnim vozilom. Njihov razvoj je v polnem zamahu. Naslednja stopnja avtonomnosti, ki bo na voljo, je tretja stopnja po lestvici združenja avtomobilskih inženirjev. To so pogojno avtonomna vozila, ki lahko v določenih situacijah prevzamejo nadzor nad vožnjo – na primer na avtocestah ali med parkiranjem. Toda kljub hitremu tehničnemu napredku za zdaj avtomobili še vedno potrebujejo dobro usposobljene voznike, z znanjem prve pomoči in cestnoprometnih predpisov.«

V avtošolah je vse manj kandidatov, mlajših od 17 let

V ptujski avtošoli Center v zadnjih letih opažajo, da k njim prihajajo nekoliko starejši kandidati, večinoma so stari od 18 do 20 let. »Včasih je prišlo k nam veliko mladih, starih komaj sedemnajst let, ki so opravili zdravniški pregled, prvo pomoč, tečaj CPP in teoretični del vozniškega izpita. Hitro po osemnajstem rojstnem dnevu pa jih je čakala samo še izpitna vožnja. Na slednjo se prej ni mogoče prijaviti,« je pojasnila vodja avtošole Sanja Pintar in dodala, da je to najverjetneje povezano z nekoliko slabšim socialnim statusom družin. Velika večina kandidatov namreč sama poskrbi za plačilo vseh stroškov, ki so lahko od 1100 do 1500 evrov. Ura vožnje na primer stane že okoli 38 evrov. Mladostniki si pomagajo na različne načine, največkrat s študentskim delom. Ko jim uspe privarčevati dovolj denarja, pa začnejo razmišljati o opravljanju vozniškega izpita. Vse več je tudi takih, ki se vključijo v program izobraževanja s spremljevalcem. V tem primeru morajo biti kandidati stari najmanj 16 let, po uspešno opravljenem teoretičnem delu izpita in dvajsetih urah lahko nadaljujejo vožnjo skupaj z ustreznim spremljevalcem, ki mora izpolnjevati določene kriterije. Po dopolnjenem osemnajstem letu starosti pa lahko pristopijo k izpitni vožnji. »V času korone se je povečalo povpraševanje za program spremljevalca, predvsem zaradi dolgih čakalnih dob pri izpitni vožnji in tudi podražitev. Na ta način lahko nekaj prihranimo pri urah vožnje,« je povedala sogovornica.

Na podeželju so mladostniki še vedno odvisni od avtomobila

Je pa v Sloveniji glede na statistične podatke še vedno veliko mladih, ki se takoj po osemnajstem letu odločijo za opravljanje vozniškega izpita. Leta 2015 jih je bilo 13.421, leta 2021 pa nekaj več kot 13.700. V letu 2020 se je sicer število pridobljenih izpitov tako v celotni Sloveniji kot v posameznih regijah precej zmanjšalo, vendar izključno zaradi omejitev, povezanih z epidemiološkimi ukrepi. »Opažamo, da mestni otroci v primerjavi s podeželskimi nimajo tako velike potrebe po opravljanju vozniškega izpita. Na podeželju so mladi še vedno zelo odvisni od avtomobila, izpit za B-kategorijo je zanje življenjskega pomena, posledično so na urah vožnje veliko bolj zagnani. Zavedajo se tudi, da jim bo vozniški izpit prišel prav ob iskanju zaposlitve. To je namreč velikokrat eden izmed pogojev za zaposlitev,« je povedala Pintarjeva in dodala, da se sicer najdejo posamezniki, ki menijo, da je avtomobil le strošek. »Mobilnost se ne bo spremenila kar čez noč, ljudje bodo še vedno vozili avtomobile. Tudi če si vozilo izposodimo, potrebujemo vozniški izpit. Medtem se seveda generacije spreminjajo, vse več družin ima doma le avtomatike, ročnih menjalnikov sploh ne poznajo več. Mi sicer še vedno priporočamo, naj kandidati raje opravljajo izpit za avtomobil z ročnim menjalnikom, v tem primeru lahko vozijo oba modela. To pride še kako prav vsem tistim, ki imajo na voljo službene avtomobile samo z ročnim menjalnikom.«