»Nekaterim voznikom ni bilo mar ne za na asfaltu narisane bele lunice ne za utripajoče rdeče lučke. Preprosto so drveli, kot da bi nad njimi sijalo sonce. V resnici pa je bila megla v pasovih tako gosta, da smo imeli občutek, da bomo trčili v zid,« nam je razmere na avtocesti na Golem vrhu nad Razdrtim pred tednom dni opisal vodja poklicnega jedra PGD Postojna Andrej Tratnik. V gosti megli je v smeri proti Kopru trčilo 13 vozil, v katerih je bilo več kot 40 ljudi. Sreči in dejstvu, da so trčili na delu avtoceste, ki se vzpenja, se lahko zahvalijo, da se nihče ni huje poškodoval ali celo umrl.
Teden dni po dogodku se vpleteni v reševanje takih in podobnih nesreč sprašujejo, kako bi tovrstne dogodke preprečili oziroma poskrbeli za večjo varnost ob reševanju. »Mi smo se tokrat pripeljali od zadaj in se ustavili za zadnjimi stoječimi vozili. In dokler niso prišli policisti in darsovci, ki so avtocesto zaprli, smo bili tudi sami popolnoma izpostavljeni novim naletom,« pravi Tratnik. Opozarja, da je v gosti megli glavna težava hitrost vožnje nekaterih voznikov: »Prav lahko bi se kak voznik kljub modrim lučem zaletel v naše vozilo; ne manjka veliko.«
Da se vozniki ne zavedajo resnosti goste megle na avtocesti, so opazili že med vožnjo proti kraju nesreče in še bolj, ko so se vračali z Razdrtega proti Postojni. Kljub le nekajmetrski vidljivosti so nekateri vozili s hitrostjo tudi več kot sto kilometrov na uro. »Očitno je precej voznikov postalo plastičnih. Nastavijo tempomate in druge naprave ter se sploh ne zavedajo hitrosti in nevarnosti,« je povedal sogovornik.
Nevarnosti povzročajo vozniki
Čeprav se zaveda, da je zamisel radikalna, Tratnik resno predlaga, da bi v gosti megli nevarne avtocestne odseke preprosto za nekaj časa zaprli za promet. »Podobno kot zapirajo predore, ko vanje premočno piha burja, ali omejujejo vožnjo po hitri cesti čez Rebrnice in skozi Vipavsko dolino. Vsi vemo, da je za ta pojav na Golem vrhu krivo slabo načrtovanje avtoceste. Danes bi skozi ta vrh zvrtali predor in se izognili težavam. Zdaj imamo, kar imamo, mi pa predlagamo resno debato o tem. Saj dokler gre, pač gre. Občasno pa malo zaropota,« slikovito opisuje Tratnik.
»Na prvo žogo je o tej pobudi težko reči karkoli. Treba bi bilo pretehtati več vidikov, od tega, kaj bi preusmeritev pomenila za promet, do tega, da je megla tudi na vzporednih cestah,« razmišlja vodja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Po njegovem prepričanju pa je v vsakem primeru sleherni voznik tisti, ki se mora prilagajati razmeram na cesti, njegova vožnja pomeni razliko med varnostjo in nevarnostjo. »Proti naravi pač ne moremo veliko, zato se moramo prilagoditi. Kot vidimo, bo treba še veliko narediti pri vzgoji voznikov,« dodaja.
Komaj je ustavil
Konec januarja 2016, ko so v podobnem trčenju na Golem vrhu umrli štirje ljudje, je bil Logar na vrhu Slivnice nad Cerknico, približno 25 kilometrov stran. »Megla se je spustila v petih minutah. Predvidevati take razmere je zato izjemno težko. Zato je treba biti za volanom ves čas pozoren in se prilagajati razmeram. Je pa za nesrečo res dovolj že, da se ne prilagodi eden od voznikov,« razmišlja. Od zavedanja posledic vožnje v takih razmerah je po njegovem mnenju odvisna varnost voznikov in potnikov na vsaki cesti.
Prehitro vožnjo voznikov v gosti megli je pred tednom ob hitenju na kraj nesreče opazil tudi inšpektor koprske policijske uprave Peter Leban. »Kljub vsem opozorilom po radiu, utripajočim lučem ob cesti, kljub modrim lučem ... so vozili občutno prehitro. Ko smo bili že na kraju in je bila cesta že zaprta, je nekdo pridrvel s hitrostjo najmanj sto kilometrov na uro, a je k sreči varno ustavil. Ampak komaj,« je opisal.
Nujne so meglenke
Za Lebana ni nobenega dvoma, kdo je v takih razmerah krivec za nesrečo: »Vozniki, ki vozijo prehitro! In nihče drug. Če razmere to zahtevajo, lahko vozimo po avtocesti tudi le s hitrostjo 40 kilometrov na uro. Oziroma toliko, da lahko varno ustavimo, če se pred nami pojavi ovira.«
»Sam sem to doživel pri Padovi, kjer so v gosti megli utripale lučke ob cesti, vsi so imeli prižgane meglenke, vozili pa smo pičlih 40 kilometrov na uro,« je povedal Logar.
In s čim si lahko vozniki v megli pomagamo? »Nujno je vključiti zadnje meglenke. Zaradi njih nas vozniki prej opazijo in imajo več časa za pravilno ukrepanje,« poudarja Logar, Leban pa dodaja, da morajo biti vozniki novejših avtov pozorni na sisteme dnevnih luči, ki se morda ne prilagajajo gosti megli. »Zato vsem svetujemo, naj prižgejo luči ročno in dodajo še meglenke. Po pravilih morajo vozniki, ki vozijo s polovično dovoljeno hitrostjo na neki cesti, vključiti tudi vse štiri smerne kazalce,« pojasnjuje Leban. Ob tem Logar opozarja tudi na ustrezne gume in brezhibnost vozil.
