Presoja ustavnosti
Večkrat smo lahko v zadnjih tednih prebrali, da je višina splošne olajšave ustavno sporna. Naš pravni red namreč določa, da sredstva za nujno preživljanje ne smejo biti obdavčena tako pri določitvi splošne olajšave za davčnega zavezanca kot za otroka. Poslanski skupini SDS in NSi pa sta v petek vložili zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini, so sporočili iz SDS. Pri tem sta upoštevali pripombe gospodarskih in kmetijskih organizacij, ki so poslance pozvale k vložitvi zahteve. Poslanci sodišču predlagajo, naj zahtevo obravnava absolutno prednostno in naj zadrži izvajanje novele. Poslanski skupini izpodbijata 15 od 21 členov novele zakona. Kot so zapisali v zahtevi, novela ne prinaša pozitivnih učinkov niti za državljane kot davčne zavezance niti za davčno blagajno.
Vlada Janeza Janše je marca letos sprejela novelo zakona o dohodnini, a še preden bi lahko zaživela, jo je nova vlada vrgla v koš in spremenila njene ključne določbe. Pri tem ni šlo brez težav, saj je sprejem Golobove novele najprej poskušala ustaviti stranka NSi s svojim predlogom zakona in zahtevo po razpisu referenduma o njem, nato pa je državni svet nanjo izglasoval odložilni veto. Za ponovno potrditev so bili nato potrebni glasovi večine vseh poslancev in te so na izredni seji 9. decembra v koaliciji tudi zagotovili. A boj še ni končan. Vedno glasnejše so pobude za oceno ustavnosti zakonskih sprememb, pri čemer so najbolj aktivni v gospodarstvu, več opozoril pa je že med sprejemom pravnega akta prišlo tudi s strani zakonodajno-pravne službe državnega zbora.
Kaj se spreminja?
Kot najpomembnejša novost se v javnosti predstavlja zvišanje splošne olajšave na 5000 evrov. Neto plače bodo zaradi tega sicer višje, a ne toliko, kot bi bile, če bi v veljavi ostale določbe iz časa Janševe, ki so predvidevale zvišanje olajšave na 5500 evrov in nato še dvige v naslednjih letih, ki se zdaj prav tako ukinjajo.
Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar je približno 2280 evrov več kot doslej. Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, ki je bila za leto 2022 znižana za pet odstotnih točk, vrača na 50 odstotkov. Avtomatično usklajevanje olajšav in zneskov letnih davčnih osnov z inflacijo z novelo zakona ni več predvideno, odvisno bo od vsakokratne presoje finančnega ministrstva. Se pa bodo zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane zvišali v letih 2023 in 2024, in sicer za približno 7,5 odstotka. Novost je posebna olajšava za mlade. Ta bo zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1300 evrov.
Najemnine bodo spet bolj obdavčene
V višino obdavčitve kapitalskih dobičkov se z novelo zakona ne posega in tako ostaja pri 25 odstotkih. Ponovno se uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru njihove odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic. Slednje je dodobra razjezilo lastnike podjetij in gospodarstvenike. Odpravlja se tudi možnost odločitve o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo. Stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in je za letos določena pri 15 odstotkih, se bo z letom 2023 spet zvišala na 25 odstotkov prejetih najemnin, znižanih za 10 odstotkov normiranih stroškov. To je v postopku sprejemanja izzvalo kar nekaj opozoril, da bo zvišanje davčne stopnje potegnilo za seboj zvišanje najemnin.
Spet korak nazaj
Izplačila nagrad za poslovno uspešnost bodo v skladu z novelo zakona iz davčne osnove še naprej izvzeta, a tako kot do uveljavitve spomladi sprejetih sprememb spet le do višine povprečne plače. Novo pa je, da bodo iz davčne osnove izvzeta tudi izplačila nadomestil za uporabo lastnih sredstev za delo na domu.
Pozabili na najbolj ranljive
Spremembe so tudi glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za tiste, ki imajo do 50.000 evrov letnih prihodkov, se bo še vedno priznavalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, za tiste nad to mejo pa se bodo priznani normirani stroški znižali na 40 odstotkov. Nad 100.000 evrov letnih prihodkov priznanih odhodkov ne bo. Za normiranca sicer lahko velja samostojni podjetnik, pri katerem je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas najmanj devet mesecev. Taka ureditev torej prinaša spremembe predvsem za tiste z višjimi prihodki, a se bo položaj močno poslabšal tudi samostojnim podjetnikom in podjetnicam, ki koristijo polovični delovni čas zaradi starševstva. Ti so padli v kategorijo popoldanskih s. p.-jev, torej tistih, ki so obvezno zavarovani za manj kot za devet mesecev in katerih obdavčitev se spremeni v trenutku, ko presežejo 12.500 evrov prihodkov. Večinoma gre za ljudi, ki se kljub starševstvu trudijo ustvariti čim višje prihodke, da bi družini zagotovili varen dom. A davčna reforma jim bo pobrala velik del premoženja. Samostojni podjetnik, starš na polovičnem delovnem času, ki bo imel 12.500 evrov letnih prihodkov, bo plačal 500 evrov davka, podjetnik, ki bo zaslužil 25.000 evrov, pa bo moral državi odvesti kar 2000 evrov davka.
S popravki pri trošarinah do razbremenitve kmetov
Zaradi novih evropskih pravnih podlag je v dohodninski zakonodaji precej sprememb tudi na področju kmetijstva. Med drugim se na seznam oproščenih podpor dodajajo podpore za zavarovalne premije, umikajo pa plačila, ki jih kmetje prejmejo za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Ta bodo po novem obdavčena v višini 50 odstotkov plačila. V skladu z novelo zakona o trošarinah, ki jo je vlada pripravila v okviru ukrepov za blažitev energetske draginje, se bo s 1. januarjem kmetom, gozdarjem in čebelarjem omogočil nakup cenejšega obarvanega goriva za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Namesto zahtevka za vračilo trošarine, ki so ga doslej vlagali z zamikom za preteklo koledarsko leto, bodo po novem do nižje trošarine in torej cenejšega goriva prišli že ob nakupu.
Nekaj sprememb tudi glede davčnega postopka
S področja davčne zakonodaje je DZ jeseni sprejel tudi noveli zakonov o davčnem postopku in o finančni upravi. S prvo se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva, z drugo pa se odpravljajo nekatere določbe, uveljavljene pod prejšnjo vlado, toda zaradi možnosti namestitve sledilnih naprav na vozila za potrebe finančne preiskave je državni svet nanjo izglasoval odložilni veto. Zdaj bo moral DZ o noveli zakona, ki je bila na decembrski seji sprejeta le z glasovi poslancev Svobode, odločati še enkrat. V kratkem naj bi potrdil še predlog vlade za ponovno obvezno izročitev računa za dobavljeno blago ali opravljeno storitev, ki je bila ukinjena januarja letos.
