Gospodarstvo zaradi še vedno izjemno visokih ponudb dobaviteljev za oskrbo v letu 2023 z vladnimi ukrepi ni bilo zadovoljno, so pa cene tako elektrike kot plina v zadnjih dneh občutno padle, s tem pa tudi ponudbe. V vladi si napovedali, da bodo po potrebi ukrepali dodatno, še posebej če bo Evropska komisija kakšni drugi članici odobrila ugodnejše ukrepe od slovenskih.
Najvišja drobnoprodajna cena za višjo dnevno tarifo je po uredbi 217 evrov za megavatno uro, za nižjo dnevno tarifo 155,50 evra in za enotno tarifo 195 evrov za megavatno uro. Cene ne vključujejo davka na dodano vrednost. Količina električne energije, ki jo dobavitelj proda po tej ceni, ne sme presegati 90 odstotkov porabljene električne energije odjemalcev za prvo polletje 2021. S tem so odjemalci spodbujeni k varčevanju, saj je dobavitelj končnemu odjemalcu za električno energijo, ki presega to količino, dolžan ponuditi po tržni ceni, so po seji vlade sporočili z ministrstva za infrastrukturo.
Če na merilnem mestu v tem obdobju v letu 2021 ni bilo porabe, se upošteva 90 odstotkov povprečne porabe merilnega mesta v enakem obdobju v letih 2018, 2019 in 2020. Če gre za merilno mesto, ki je bilo priključeno šele v letu 2021 ali 2022, se za posamezen obračunski mesec v 2023 upošteva 90 odstotkov povprečne mesečne porabe v času, v katerem je bilo priključeno.
Dobavitelj, ki bo od uveljavitve uredbe dobavljal elektriko končnim odjemalcem, za katere je uredba predvidena, ne bo smel prenehati z dobavo tem kategorijam odjemalcev. Končnim odjemalcem bo moral na zahtevo posredovati ponudbo in na njeni podlagi skleniti pogodbo o dobavi skladno s pogoji iz uredbe. S tem pa končni odjemalci ne bodo izgubili pravice do menjave dobavitelja.
Predhodno podpisane pogodbe?
Omejitev maloprodajne cene iz uredbe bo veljala ne glede na morebitne predhodno podpisane pogodbe o dobavi za dobave v prvem polletju 2023, ne bo pa veljala za odjemalce, ki imajo za leto 2023 že sklenjene pogodbe o dobavi po cenah, nižjih od cenovnih omejitev v uredbi.
Vlada je s sprejemom uredbe, za katero na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da je skladna z jeseni sprejeto uredbo EU o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, uslišala zahteve gospodarstva, predvsem iz vrst obrtnikov in podjetnikov, da bi država za segment malega in srednjega gospodarstva, ki predstavlja daleč največji delež vseh podjetij, uvedla cenovno kapico in mu tako na najbolj enostaven način pomagala pri spopadu z energetsko draginjo.
Danes sprejeta uredba bo dodana v nabor ukrepov za spopad z energetsko draginjo, ki že veljajo ali bodo veljali v letu 2023.
