Vzrokov za to je več, glavna sta segrevanje morske vode in taljenje ledenikov na kopnem, k občasnim močnim poplavam prispevajo tudi vremenske razmere. Prilagajanje, gradnja infrastrukture za obrambo pred morskimi poplavami in drugi ukrepi so zato nujni.
»Morska gladina se po vsem planetu dviga zadnjih sto let. Od leta 1900 se dviguje hitreje, kot se je v kateremkoli stoletju v zadnjih tri tisoč letih. V povprečju se je v zadnjih stotih letih dvigovala za približno štiri milimetre na leto. Za to sta dva glavna vzroka, segrevanje morske vode, ki se ji zato veča volumen, in pa taljenje ledenikov na kopnem, katerih voda se dodatno steka v morja. Morja so od začetka industrijske dobe absorbirala 90 odstotkov presežne toplote in 25 odstotkov ogljikovega dioksida ter se segrela za 1,3 stopinje Celzija,« je povedala klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj s katedre za agrometeorologijo biotehniške fakultete v Ljubljani.
Kako je v Sloveniji?
»V Kopru opravljamo meritve 70 let. Med letoma 1961 in 1995 še ni bilo opaziti statistično značilnega trenda, v devetdesetih letih pa je začela gladina morja naraščati. Po letu 1995 je statistično značilna rast srednje gladine približno pet milimetrov na leto. Podobno so pokazale tudi meritve v Beneški laguni. S tem se povečuje tudi pogostost poplav na obalnih območjih. Pojavi visoke gladine morja, ki so se v preteklosti na lokalni ravni dogajali enkrat na sto let, bi do konca stoletja lahko postali vsakoletni.
K močnim poplavam prispeva tudi vreme s prehodom ciklonov in z njimi povezan padec zračnega pritiska, jugovzhodni vetrovi – močan jugo ter stoječa valovanja morske vode v Jadranskem bazenu.«
Do konca stoletja en meter in več?
»Morska gladina se viša tudi zaradi prerazporeditve planetarne vodne mase zaradi taljenja Arktike in Antarktike, deformacij litosfere in raznih tektonskih vplivov. Ocene za globalno povišanje morske gladine do leta 2100 so zato precej različne. Na primer do 60 cm v primeru nizkih emisij pa do enega metra v primeru visokih emisij. Žal ne moremo izključiti niti možnosti bistveno višjih dvigov, saj nekatere evropske modelske študije dopuščajo globalni dvig gladine čez dva metra.«
Ranljivost naših obmorskih mest
»Ocene v znanstveni literaturi predvidevajo, da lahko na severnem Jadranu do leta 2100 pričakujemo dvig srednje gladine morja med 30 in 100 cm. Če bomo v polnosti upoštevali Pariški sporazum, nas čaka dvig za 30 cm, če tega ne bomo storili, pa prek enega metra. Za slovensko obalo že dvig za 30 cm pomeni od 20- do 30-krat pogostejše poplave.
Če bi se gladina v najslabšem primeru dvignila za en meter, bi se močne poplave pojavljale že ob običajnem plimnem ciklusu. Nižje ležeča obala bi bila vsak mesec skoraj dva tedna poplavljena. V tednu mlaja ali ščipa bi morje poplavljalo ob vsakem plimnem maksimumu. Poplavljeno bi bilo kar 1246 hektarjev površine, največ v koprski občini. Prizadeti bodo soline, Luka Koper, marine in kopališča. Ranljiva so vsa slovenska obmorska mesta: Koper, Izola, Portorož, Piran in Ankaran,« je še povedala prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
