Nataša Pirc Musar, ki je pred mesecem dni v drugem krogu predsedniških volitev uspela nagovoriti večino slovenskih volivcev, bo jutri uradno prisegla pred državnim zborom in tako tudi uradno postala prva predsednica Republike Slovenije. V petek bo v predsedniški palači uradno prevzela posle od svojega predhodnika Boruta Pahorja.
Prve zadolžitve
Zatrdila je, da se bo kot predsednica oglasila vselej, ko bo ocenila, da so kršene človekove pravice. Hkrati pa je zagotovila, da se ne bo vpletala v politiko na dnevni bazi. Bo pa pri notranjepolitičnih temah lahko pomagala tudi s posveti v predsedniški palači, je ocenila. Med prioritetami tako nove predsednice kot aktualne vlade bo nestalno članstvo Slovenije v varnostnem svetu in prizadevanja za stabilizacijo razmer na Zahodnem Balkanu. Tako Nataša Pirc Musar za prvo pot v tujino načrtuje ravno turnejo po državah Zahodnega Balkana. Napovedala je tudi nadaljevanje prizadevanj svojega predhodnika Pahorja v procesu Brdo–Brioni.
Prvi spodrsljaj
Že pred nastopom funkcije pa se je v Trstu srečala s predstavniki organizacij Slovencev v Italiji in izpostavila, da želi slovenski narod poenotiti glede ključnih tem. Medtem je z izjavo za avstrijsko radiotelevizijo ORF, da so manjšinske pravice v Avstriji zgledno urejene, razburila Narodni svet koroških Slovencev, ki je spomnil na neizpolnjene obljube na tem področju. Pirc Musarjeva se je nato javno opravičila, izjavo pojasnila in napovedala obisk koroških Slovencev.
Zavrnitev bivših kolegov
Medtem ko so prvi koraki in osnove prioritete novoizvoljene predsednice jasni, pa je veliko več ugibanj o nadaljnji usodi Boruta Pahorja. Po tem, ko je v javnost prišla novica, da želi odmrzniti svoje članstvo v stranki SD, je med članstvom te stranke močno završalo. Nasprotovanje »rehabilitaciji« nekdanjega predsednika stranke je javno izrazilo več članov, in ko je prišlo do srečanja med Tanjo Fajon in Pahorjem, so govorice potihnile.
Pot v OZN
Je pa ministrica za zunanje zadeve konec novembra omenila možnost, da bi lahko Pahor pomagal pri promociji slovenske kandidature za nestalno članico varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Fajonova namreč meni, da bi bile bogate zunanjepolitične izkušnje Pahorja, kakor tudi njegova poznanstva s številnimi predsedniki držav in vlad v EU ter po svetu zelo dobrodošle pri iskanju podpore za slovensko kandidaturo za varnostni svet. A da bi se to uresničilo, mora biti imenovanje Pahorja potrjeno s strani vlade. Pahor je prevzemu take naloge naklonjen: »Če bo tak sklep sprejela vlada, bo predsednik Pahor predlog sprejel in nalogo z veseljem opravil – do junija, ko bo v OZN glasovanje o tem,« so takrat sporočili iz njegovega urada. A vlada o takem imenovanju še ni odločala in, kot kaže, letos tudi ne bo. Je pa ideja Tanje Fajon jasno nakazala, da bodo nekdanjemu predsedniku iskali nove zadolžitve v diplomatskih krogih bodisi v EU bodisi izven nje.
V pisarni še leto dni
Do takrat pa bo imel eno leto na voljo pisarno bivšega predsednika republike. Seliti se mu ne bo treba daleč, saj bodo njegovi novi prostori v stolpnici TR3 ob Trgu republike. Eno leto bo prejemal tudi nadomestilo v višini 80 odstotkov svoje zadnje mesečne plače. Septembra je ta znašala 6028 evrov bruto. S seboj bo v nove prostore lahko odpeljal tudi dva sodelavca oziroma sodelavki. Z njim naj bi odšli Alja Brglez, dosedanja vodja kabineta, in Dušanka Božič, ki bo opravljala administrativno-tehnične naloge. Nekdanji predsednik bo v naslednjem letu upravičen tudi do varovanja in službenega vozila s šoferjem.