Posebnost programa je, da se lahko vanj vključi vsa družina, izvajajo pa ga strokovnjaki z različnimi znanji, ki družini pomagajo do bistvenih sprememb v življenju.
»Debelost postaja ena najpogostejših otroških bolezni, s katero se srečujemo ob delu v otroških dispanzerjih, tako v Sloveniji kot v tujini. Praviloma je debelost posledica nezdravega življenjskega sloga, ki so mu otroci izpostavljeni,« razloži pediatrinja Vanja Kogoj Jug. Raziskave kažejo, da imajo otroci, ki se v otroštvu spopadajo z debelostjo in čezmerno prehranjenostjo, zelo veliko možnost, da bodo tudi v odrasli dobi oboleli za debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2, zamaščenostjo jeter, dihalnimi premori med spanjem in tako dalje. In čeprav je debelost posledica genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja, na naraščanje telesne teže vplivajo tudi slabše prehranjevalne navade, ki se kažejo s čezmernim uživanjem hrane in uživanjem energijsko goste hrane, ter slabše gibalne navade. To pa je povezano z navadami celotne družine in širšega okolja.
Program traja približno tri mesece, srečanja pa potekajo enkrat na teden po dve uri. Otroci so razvrščeni v skupine glede na starost. Enkrat tedensko obiskujejo telovadbo s kineziologinjo, ki jih spodbuja k aktivnemu življenjskemu slogu in zavedanju pomena gibanja za zdravje. »Staršem smo v veliko oporo tudi s številnimi nasveti glede gibalne učinkovitosti, da lahko družina skupaj začne aktivno izkoriščati svoj skupen prosti čas,« pove kineziologinja Teja Ferfolja. Poleg nje v programu sodelujeta še dietetičarka Jerica Gruden in psihologinja Mateja Kragelj, podpira pa jih pediatrični preventivni tim, ki s kontrolnimi pregledi spremlja stanje otroka.
Slabe navade je težko opustiti
Družine se z dietetičarko skozi praktične vsebine naučijo pametnega nakupovanja hrane, vzpostavljanja reda v prehrani, raziskujejo domače kuharske recepte in jih spreminjajo v zdravju prijazne. »Zavedamo se, da so prehranjevalne navade družin trdno zakoreninjene in jih ni preprosto spreminjati. Če je v spreminjanje navad vključenih in prepričanih več oseb iz gospodinjstva, pa bodo spremembe trdnejše in vztrajnejše. Prednost programa je ravno v skupnem poslušanju vsebin različnih članov družine,« pove dietetičarka.
Prisotnost staršev in njihova želja po spremembi življenjskega sloga celotne družine sta v tem programu ključna. To ni program hujšanja. Starši s svojim zgledom in z uvajanjem sprememb najbolj vplivajo na otrokov življenjski slog. Spremembe pa niso preproste, motivacija je zelo pomembna. »Spreminjanje življenjskega sloga za posameznika pomeni, da svojo najbolj enostavno pot utrjenih navad zamenja za napor, ki ga prinese sprememba. Dejstvo je, da za vse ljudi velja, da smo v napor pripravljeni vložiti zgolj in samo takrat, kadar s tem pridobimo zase neke koristi. Vloga psihologa v programu je prav ta, da družinam s pomočjo uporabe vedenjsko-kognitivnih motivacijskih tehnik pomaga oblikovati in vzdrževati visoko raven notranje motivacije,« razloži Mateja Kragelj.
Potruditi se mora vsa družina
Cilj vključitve otroka in njegove družine v program Družinska obravnava za zdrav družinski slog sta priučitev in prevzem čim bolj zdravih navad v celotni družini z namenom, da jih tudi otrok vzame za svoje in ponese s seboj v življenje.
»Najlepše je videti nasmehe otrok oziroma družin ob koncu programa, ko jim uspe. Ko je vsak posameznik ponosen nase in starši na svoje otroke. Ko se zavedajo, da je bilo težko, ampak vredno. Takrat so razvidni tudi naše delo, srčnost in trud, ki ga vlagamo v ta program,« pravijo izvajalke. Več o programu je na spletni strani www.ckz-ng.si.
