Akutno pomanjkanje zdravnikov, tako vodstva zdravstvenih domov in bolnišnic, bo prihodnja leta vse hujše. Zato jih vse bolj sami iščejo zunaj lastnih geografskih regij, predvsem pa v tujini, na Balkanu.
Posledica napak v preteklosti
Ključni vzroki za pomanjkanje so nakopičeni v preteklosti: slabe in napačne odločitve v zadnjih 20 letih ob prepičlih vsakoletnih razpisih vpisnih mest na medicinskih fakultetah in za posamezne specializacije, zanemarjanje urejanja plač zlasti za mlade zdravnike specializante in mlade specialiste, dopuščanje nenehnega povečevanja administriranja in hkrati zanemarjanje večanja timov v ambulantah s potrebnimi administratorji in medicinskimi sestrami. »Zdaj se poskušamo znajti vsak po svoje,« pravi v. d. strokovne direktorice koprskega zdravstvenega doma Ljubica Kolander Bizjak. Zdravniki odhajajo zlasti tja, kjer je zaradi drugačnega načina dela in manjšega števila prebivalcev obremenitev manjša. »Je pa neprimerna primerjava z zdravniki v Veliki Britaniji. Tam res delajo več, imajo več pacientov, ampak tudi v timu sta dva administratorja in dve diplomirani medicinski sestri, torej dvakrat več kot pri nas. Zato lahko sproti opravijo vse, kar mora postoriti pri nas zdravnik še po ordinacijskem času in med pregledi. To krade čas zdravniku in bolniku!« Tudi direktorica novogoriškega zdravstvenega doma Petra Kokoravec poudarja, da zahteva pomanjkanje kadrov nove in dolgoročne napore, vnaprejšnje skrbno načrtovanje in prizadevanje, da bi ohranili specializante po končani specializaciji.
Na pogovor v BiH
Iskanje in pridobivanje zdravnikov ter medicinskih sester je že dolgo povezano z državami nekdanje Jugoslavije. Od tod je v preteklosti prišlo veliko dobrih zdravstvenih delavcev, ki so si dom in družine ustvarili v Sloveniji. Je pa zadnja leta zanje Slovenija manj privlačna, ker jim boljše plače nudijo v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Švici ... Navsezadnje se celotna Evropa sooča z velikim pomanjkanjem teh kadrov. V večini slovenskih zdravstvenih ustanov še upajo, da jim bo uspelo privabiti vsaj del potrebnih zdravnikov. Povezujejo se tudi z agencijo za posredovanje kadrov v tujino iz BiH. Tja je nedavno odpotovala – skupaj s predstavniki mariborskega in velenjskega zdravstvenega doma – tudi direktorica novogoriškega zdravstvenega doma. Obiskali so Tuzlo in Banjaluko. »V prihodnjih petih letih bo pogoje za upokojitev v našem zdravstvenem domu izpolnjevalo 15 zdravnikov družinske medicine, kar je razlog za alarm. Zato smo navezali stik s to agencijo in preverili, ali bi bili zdravniki pripravljeni priti k nam. Morda bomo koga le privabili, saj jim skupaj z novogoriško občino omogočimo tudi stanovanje. Je pa postopek dolgotrajen. Težava je jezik, ki ga mora zdravnik dobro obvladati, ker mora bolnika razumeti, on pa njega in se morata pogovarjati brez težav,« pravi Petra Kokoravec. Dodaja, da ni pričakovati, da bi prihodi iz tujine razrešili hudo pomanjkanje. »Vsako leto bi potrebovali v Sloveniji 100 zdravnikov, tega pa ne morejo nadomestiti prihodi od drugod, saj toliko novih kadrov ni nikjer v širši soseščini.«
Prizadevajo si za specializante
Tako novogoriški kot koprski zdravstveni dom si zelo prizadevata pridobiti in zadržati specializante družinske medicine, ki jih trudoma iščejo. Doslej jim je to uspevalo. Imata tudi dovolj lastnih mentorjev zanje. Zato po besedah direktoric ambulant še ne zapirajo. Te zagate so zdaj razrešili v koprskem zdravstvenem domu, kjer je poleti nastala težava zaradi odhodov več zdravnikov in koriščenja dopusta. Kolander Bizjakova omenja, da so zdaj spet zapolnjene vse vrzeli, vse ambulante delujejo nemoteno. »Kaj bo v prihodnje, pa si ne upa nihče napovedati. Bo pa nujno treba speljati določene ukrepe, tudi dvig normativov o številu opredeljenih pacientov in hkrati razširitev timov z administratorji in medicinskimi sestrami. Tudi te bo treba dodatno privabiti. Odgovorne čaka torej zahtevna naloga.«
Odziv ministra
Minister Danijel Bešič Loredan je nedavno za TV Slovenija komentiral iskanje zdravnikov za osnovno zdravstvo pri za to registrirani agenciji za kadre v BiH. Ob tem je zanikal, da gre za nelojalno konkurenco Slovenije BiH in drugim balkanskim državam: "Že od nekdaj od tam prihajajo zdravniki v Slovenijo in odhajajo drugam v tujino. Njihov kader je enako izobražen kot naš. Tudi veliko postopkov za zaposlitev smo zadnje čase poenostavili. Ostaja pa zahteva po dobrem znanju slovenščine, saj je ta ključna, da se zdravnik in pacient uspeta v celoti sporazumeti." Bešič Loredan obžaluje, da naši zdravniki množično odhajajo drugam, a dodaja, da se v Evropi že nekaj časa dogaja boj za te kadre. Našteva, da bosta med nujnimi ukrepi dvig storilnosti (kar je marsikje v Evropi že vpeljano), prenos glavnine administriranja na zavarovalnico ZZZS, vprašanje plač pa ta vlada že ureja.
