Revija Forbes je tudi letos objavila seznam 100 najvplivnejših žensk na svetu. Pri razvrščanju so ocenjevalci uporabili štiri kriterije: pojavnost v medijih, finančno zaledje, vpliv in sfere na katere lahko vsaka posamezna ocenjevana oseba prenese svoj vpliv.
Na prvo mesto so ameriški novinarji postavili predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Kot so pri Forbsu zapisali v obrazložitvi je bila invazija Vladimirja Putina na Ukrajino za Evropo prelomen trenutek, a hkrati izziv, ki je Ursulo von der Leyen, katapultiral med najvplivnejše ljudi na svetu. Američani ji pripisujejo tudi odločilno vlogo pri snovanju politik, ki vplivajo na življenje 450 milijonov ljudi. Hkrati naj bi bila njena zasluga tudi relativno uspešen boj proti Covid-19 v Evropi.
Na drugem mestu je Francozinja Christine Lagarde, prva dama Evropske centralne banke (ECB) in nekdanja prva dama Mednarodnega denarnega sklada. Nekdanja odvetnica ima odločilen vpliv na upravljanje evrospkih financ saj je ECB tista, ki v veliki meri določa kako se Evropa odziva na finančne izzive, ki so postali stalnica v našem življenju. Ko bentite nad inflacijo in visokimi obrestnimi merami, lahko del misli usmerite tudi proti gospe Legarde.
Na tretjem mestu seznama najvplivnejših žensk na svetu je Kamala Harris, ameriška podpredsednica, ki pa ima od nastopa funkcije precej obrobno vlogo v izvršilni veji ameriške oblasti. Tako je uvrstitev na tretje mesto z afunkcijo, ki jo zaseda v resnici neuspeh.
Med prvih deset najvplivnejših žensk so se poleg omenjenih treh uvrstile še: izvršna direktorica podjetja General Motors Mary Barra, milijarderka in izvršna direktorica investicijske družbe Fidelity Investments Abigail Johnson, boljša polovica Billa Gatesa, Melinda French Gates, nova predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni, izvršna direktorica korporacije CVS Health Karen Lynch, izvršna direktorica korporacije Accenture Julie Sweet in izvršna direktorica korporacije Citigroup Jane Fraser.
