Za Mercatorjem, največjim slovenskim trgovcem, ki ima na ravni skupine 20 tisoč zaposlenih, je več let lastniških turbulenc. Po finančnem zlomu imperija hrvaškega tajkuna Ivice Todorića je lani spomladi pristal v rokah zagrebškega koncerna Fortenova, naslednika propadlega Agrokorja. Toda negotovosti za Mercator s tem ni konec. Poteka namreč mednarodni spopad za obvladovanje Fortenove, največje prehransko-trgovske skupine v regiji. V njem imajo glavno vlogo Rusi. Dolgo časa je bila ruska državna banka Sberbank največji delničar Fortenove. V lasti je imela dobrih 42 odstotkov delnic. Takoj po začetku ruske agresije na Ukrajino jih je Sberbank začela prodajati. Konec oktobra jih je kupil dubajski poslovnež Saif bin Marhan Alketbi. Na Hrvaškem že več tednov ugibajo, ali so mu pri tem pomagali nekateri tamkajšnji poslovneži, ki imajo tesne stike z Moskvo. Toda zgodba ima očitno še eno, precej večjo razsežnost. V političnih, diplomatskih in obveščevalnih krogih so se namreč pojavile informacije, ki bi lahko pojasnile, zakaj se je Rusom tako mudilo s prodajo delnic Fortenove. Prav tako, zakaj so za 400 milijonov evrov vreden posel nujno potrebovali prijateljskega kupca. Odgovor: ker so reševali zasebne finančne vložke. Več med seboj nepovezanih virov nam je v zadnjih mesecih zatrdilo, da se za celotno finančno operacijo v Fortenovi skriva tudi denar nekaterih vplivnih ljudi iz ožjega kroga ruskega predsednika Vladimirja Putina. Teh informacij uradno ni mogoče preveriti. Toda dokumenti, ki smo jih pridobili iz držav nekdanje Sovjetske zveze, nakazujejo, da se je za ruskim paketom delnic Sberbank še do letošnje jeseni skrivala kompleksna mreža podjetij in uradnih lastnikov. Med njimi se vsaj dva nikoli nista uradno razkrila.
Kako so Rusi prišli na Hrvaško
Začetek zgodbe sega osem let v preteklost. Rusi so pomemben igralec v takratnem Agrokorju postali aprila 2014, ko je Sberbank Todoriću odobrila 600 milijonov evrov posojila. Obema stranema je bil posel v interesu. Todoriću zato, ker je tedaj že imel težave z dostopom do mednarodnih finančnih trgov. Sberbank pa mu je lahko ob odobritvi posojila izstavila račun za astronomske, devetodstotne obresti. Obenem je dala tudi nogo med vrata njegovega imperija. To je bil čas, ko je Rusija okupirala Krim in zasedla vzhodne dele Ukrajine. Ko je Todorić podpisoval pogodbo s Sberbank, so ZDA in EU proti Rusiji že uvedle prve sankcije. Te so se kmalu zatem razširile tudi na finančne institucije. Ruski oligarhi in drugi bogataši iz neposredne bližine Kremlja so se znašli v težavah, zato so želeli premoženje prenesti v varne in hkrati manj opazne naložbe. Močno zadolženi Agrokor, ki je imel v eni od članic EU v lasti celotno prehrambno verigo in ogromno nepremičnin, je bil zanje popolna tarča. Vse to bi lahko pojasnilo, zakaj je Sberbank svojo izpostavljenost do Agrokorja v poznejših letih še povečevala – do skoraj milijarde evrov. Ko se je Agrokor leta 2017 dokončno zlomil, so se nepoplačani dolgovi med sanacijo, ki so jo spremljale številne afere in podmizne igre, spremenili v lastniške deleže novega koncerna Fortenova. Sberbank je postala lastnica dobrih 42 odstotkov delnic, s čimer so si njeni ljudje zagotovili tudi ključni vpliv pri odločanju o usodi Mercatorja.
Dokumenti: skrivnostno podjetje iz Moskve
Toda vse kaže, da so se v ozadju Sberbank skrivali tudi nekateri drugi igralci. Banka je namreč delnice Fortenove pred meseci prenesla na posebno podjetje z imenom SBK Art. Ustanovljeno je bilo decembra lani, ko se je ruska vojska že pripravljala na agresijo na Ukrajino. Naslov ima v Moskvi, premore pa le 150 evrov osnovnega kapitala. Po podatkih s spletne strani Fortenove je bilo podjetje SBK Art še poleti v večinski, ne pa tudi izključni lasti Sberbank. Kdo so torej njegovi dejanski lastniki? Dokumenti razkrivajo, da sta bili prvotni ustanoviteljici podjetja SBK Art res dve družbi, povezani s Sberbank. Obe je v Rusiji mogoče najti v več naložbah, kjer se dejanski vlagatelji niso želeli razkriti.
A pozor: že 25. aprila, dva meseca po ruskem napadu na Ukrajino, sta v podjetje SBK Art vstopila dva nova solastnika. Njuni imeni sta v ruskih uradnih dokumentih prikriti na zahtevo tamkajšnjih davčnih oblasti. Ali to dokazuje, da gre za fizični osebi, ni znano. Le nekaj dni prej je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala nov paket sankcij proti ruskim bankam, »še posebej proti Sberbank«. To je povečalo tveganje, da bi bilo premoženje Rusov v Fortenovi za več let »zamrznjeno«. Temu so se v Sberbank poskušali izogniti tako, da so sami našli kupca delnic Fortenove. To je bil Daniel Jellinek, eden najbogatejših Madžarov, ki je poslovno tesno povezan z zetom Viktorja Orbana. O tem poslu se je madžarski premier osebno dogovarjal s Putinom, kar je že samo po sebi povedno dejstvo. Toda njegovo izpeljavo je septembra blokirala hrvaška vlada.
Od Dubaja do Malega Lošinja
Sledil je preobrat. Oba skrita lastnika sta svoja deleža v podjetju SBK Art 21. oktobra vendarle uspela prodati. Začasno sta ju odkupili dve družbi, povezani s Sberbank. Nato je čez deset dni edini uradni lastnik podjetja SBK Art postal Saif bin Marhan Alketbi. Poslovnež iz Združenih arabskih emiratov je 400 milijonov evrov vreden nakup po informacijah Večernjega lista financiral s posojilom Gazprombank. Banka v lasti ruskega energetskega velikana Gazproma je denar nakazala na njegovo rusko podjetje, ki ga je ustanovil tik pred tem. Nato je Alketbi denar prenakazal na račun Sberbank in s tem postal lastnik delnic. Celotna transakcija je bila tako izpeljana v ruskem finančnem sistemu, s čimer so se vpleteni izognili sankcijam. Kar je bistveno: osebe, ki so stale za finančnim aranžmajem Sberbank na Hrvaškem, so tako prišle do svojega denarja. V ruskih dokumentih je prikrito tudi, kdo vse je letos vodil podjetje SBK Art. Od novembra letos je na položaju direktorja ruska državljanka Irina Šamrajeva, ki je za arabskega poslovneža vodila vse transakcije v Rusiji. Kot je razkril Večernji list, je v zadnjih treh letih letovala na Malem Lošinju, v hotelih Jadranka grupe. Njen največji lastnik je Krešimir Filipović, čigar podjetje Velestroj v Rusiji sodeluje pri gradnji naftovodov in plinovodov. Hrvaški mediji sicer že več kot mesec dni domnevajo, da je arabski poslovnež le krinka, s katero želijo Rusi obiti sankcije. Za dokončno preknjižbo delnic koncerna Fortenova morajo namreč pridobiti še soglasje sodišča na Nizozemskem, kjer domuje njegovo matično podjetje.
