Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je zavrnila očitke o političnih pritiskih na delo policije. "Izraženo pričakovanje ministrice za notranje zadeve, da bi lahko sama izbirala predstojnika policije s svojo ekipo, oz. da bi morala vlada kot organ imenovanja njenemu predlogu avtomatično slediti pa žal nima podlage, ne v relevantni zakonodaji in tudi ne v sodni praksi vrhovnega, ustavnega in upravnega sodišča," je dejala Švarc Pipanova.
V poročilu so pritiski na policijo, ki jih je politika po navedbah vršilca dolžnosti (v. d.) generalnega direktorja policije Boštjana Lindava izvajala v mandatu aktualne vlade, razdeljeni na deset datumskih vnosov. Velika večina se nanaša na prenos varovanja predsednika vlade s policije na generalni sekretariat vlade.
Do prvega pritiska v času aktualne vlade je po njegovih navedbah očitno prišlo še v času vlade Janeza Janše. Prvi politični pritisk se je namreč po navedbah Lindava zgodil 31. maja, medtem ko je bila Golobova vlada v državnem zboru izvoljena 1. junija.
Lindav je bil kot kandidat za položaj generalnega direktorja policije skupaj s kandidatko za ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar povabljen na razgovor k mandatarju Robertu Golobu. Na sestanku, ki je potekal v poslanski skupini Gibanja Svoboda, je Bobnarjeva Lindava predstavila kot kandidata. »Med samim razgovorom je beseda nanesla tudi na bivšega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča, za katerega sva oba z Bobnarjevo pojasnila, da njegova premestitev v tem trenutku ne bo mogoča, saj je Evropsko javno tožilstvo na podlagi prijave bivšega direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja zoper njega odprlo preiskavo. Pojasnila sva, da bi to lahko predstavljalo težavo z vidika etike in integritete in bi v javnosti sprožalo vrsto dilem,« piše v poročilu Lindav.
»Dr. Golob je na to odvrnil, da je treba pozvati Evropsko javno tožilstvo, naj preiskavo čim prej zaključi, vendar mu je bilo pojasnjeno, da policija nima nobenih pristojnosti za takšen poziv, celo nasprotno, takšen odziv policije bi bil lahko sporen. Dr. Golob je odvrnil, da to razume, vendar je kljub temu treba čim prej prestaviti Muženiča na mesto direktorja NPU. Ob zaključku razgovora pa je dejal, da je treba 'čim prej nekaj narediti tudi s tistim tam doli, ki je direktor na mojem koncu', nakar sva mu z Bobnarjevo odgovorila, da bomo to še videli,« je še zapisal.
Sprejela ga je neznana ženska
Kot že zapisano, se sicer večina vnosov v Lindavovem poročilu nanaša na pogovore o prenosu varovanja predsednika vlade s policije na generalni sekretariat vlade.
»Ob mojem prihodu v prostore GSV (Generalni sekretariat vlade, op. a.) me je pričakala neznana ženska, ki me je pospremila v prostore generalne sekretarke,« je zapisal Lindav. Ta ženska v nadaljevanju ni več omenjena. Je torej Lindav postal sumničav že, ker se mu nekdo, ki ga je pospremil do pravih vrat, ni predstavil?
Iz njegovih zapisov je sicer razbrati, da je v pogovorih o prenosu varovanja predsednika vlade s policije na generalni sekretariat vlade, čemur je Lindav nasprotoval, pritisk nanj izvajala oseba, ki je bila varnostnik nekdanjega premierja Janeza Drnovška.
Najverjetneje gre za nekdanjega policista Miloša Njegoslava Milovića (njegovo ime je v poročilu anonimizirano), ki naj bi bil zadolžen za varovanje premiera Goloba.
Je članek ali novinarsko vprašanje politični pritisk?
Poročilo pa v slabo oziroma nenavadno luč postavi stališče v. d. generalnega direktorja policije, da članek, objavljen v mediju, predstavlja politični pritisk. Ob tem niti ne pojasni, za kakšen politični pritisk na delo policije naj bi šlo in kdo naj bi ga izvajal.
Da bi se izognili morebitni napačni interpretaciji, navajamo celoten vnos o političnem pritisku, ki naj bi se zgodil minuli četrtek. »1. 12. 2022 je bil na spletnem portalu N1 objavljen članek z naslovom Premierjeva nezaupnica notranji ministrici, ker ta ne 'očisti' policije, v katerem je avtor navajal, da je bilo moje neimenovanje za generalnega direktorja policije na predlog notranje ministrice posledica tega, da z notranjo ministrico nisva 'očistila' policije po mandatu Janševe vlade. 2. 12. 2022 je v Tacnu potekala svečana predaja 40 intervencijskih vozil policije v operativno uporabo, kjer so bili tudi predstavniki različnih medijev. Ob koncu predaje so predstavniki medijev postavljali različna vprašanja, med katerimi sem sam prejel tudi vprašanje, kako komentiram odločitev vlade, da me ne potrdi za generalnega direktorja policije. Odgovoril sem, da odločitve vlade ne morem in ne želim komentirati, da pa smo v policiji izvedli vrsto kadrovskih zamenjav, vendar vse na podlagi strokovnih argumentov in analiz. Povedal sem tudi, da so in bodo vse moje odločitve o kadrovskih premikih v policiji vedno temeljile le na strokovnih argumentih, ob spoštovanju delavnopravne zakonodaje,« je zapisal Lindav.
Nespodobno Golobovo povabilo
Zadnji vnos v poročilu se nanaša na ponedeljek, ko je v. d. generalnega direktorja policije že zaključeval svoje poročilo. Lindav je v ponedeljek dopoldne prejel dva telefonska klica vodje kabineta predsednika vlade Petre Škofic.
V prvem pogovoru mu je Škofičeva povedala, da se želi Golob v torek z njim sestati. Kot navaja Lindav, ji je pojasnil, da se je razgovora sicer pripravljen udeležiti, a le ob prisotnosti ministrice za notranje zadeve, ki mu je neposredno nadrejena in pred katero je odgovoren pri svojem delu. »Gospa Škofic mi je pojasnjevala, da mi želi predsednik vlade zgolj postaviti par vprašanj, sam pa sem ji poskušal pojasniti, da takšno vabilo na razgovor ni običajno niti primerno z vidika integritete obeh funkcij – tako predsednika vlade kot generalnega direktorja policije,« je zapisal.
