Novice Svet24

»Dobra obravnava pri logopedu ni odvisna samo od števila obravnav, ki jih posameznik prejme, ampak je odvisna od kakovosti obravnave. Kakovostna obravnava pa pomeni, da se logoped lahko ustrezno nanjo pripravi in jo ustrezno izpelje. Žal s pričakovanji in zahtevami velikokrat na to pozabljamo. Pri vseh obravnavah otrok pa je predvsem pomembno to, v kakšni meri aktivno sodelujejo tudi starši,« je povedala klinična logopedinja Janja Vidovič iz Zdravstvenega doma Ormož. 

Na sistematskih pregledih petletnikov na nadaljnjo obravnavo napotijo od 40 do 60 odstotkov otrok, kar je veliko. Gre za preglede, ki so namenjeni odkrivanju govornih, jezikovnih in komunikacijskih motenj. Pri tej starosti logopedi najpogosteje odkrijejo nepravilne izgovarjave glasov, pozneje pa se lahko pokažejo tudi druge težave (šibko besedišče, oblikovanje preveč enostavnih stavkov, napačno naglaševanje). Vsi ti otroci bi čim prej potrebovali nadaljnjo logopedsko obravnavo, vendar v Sloveniji že vrsto let drastično primanjkuje logopedov, čakalne dobe pa se v vseh javnih zavodih podaljšujejo, ponekod je treba na prvi pregled čakati tudi do dve leti. Starši se po pomoč za otroke obračajo k zasebnikom, če si to lahko privoščijo. »Pomembno je, da rizične otroke prepoznamo ter jih čim prej in dovolj zgodaj vključimo v logopedsko obravnavo, saj tako izkoristimo plastičnost možganov, ki omogoča učenje, in zgodnje predšolsko obdobje, ki je kritično za razvoj jezika. V zgodnjem obdobju se namreč v razvoju komunikacije zgodi največji preskok, otrok pa je tudi najbolj dovzeten za usvajanje govora in jezika. Trenutne čakalne dobe za logopeda so strašljivo dolge in zagotovo ne pripomorejo k optimalnemu sodelovanju ter napredovanju otroka v logopedski praksi,« so izpostavili v Društvu logopedov Slovenije (DlogS) in dodali, da je posledic nepravočasne obravnave motenj govora in jezika pri otrocih veliko: »Avtomatizirani trdovratni vzorci govora, težave v komunikaciji, slabo usvajanje besednega zaklada, težave z opismenjevanjem ter vključevanjem v pedagoško okolje …«

Črtomir Goznik

V Sloveniji le okoli 220 logopedov

Svet24

Analiza stanja v logopediji v Sloveniji je pokazala, da je delež logopedov na sto tisoč prebivalcev občutno nižji od drugih evropskih držav, posledično se pojavlja njihova preobremenjenost. Glede na podatke Društva logopedov Slovenije (DlogS) je v Sloveniji na področju zdravstva in socialnega varstva zaposlenih okoli 150 logopedov, v šolstvu pa 69 (skupaj 219). Ena izmed pomanjkljivosti logopedske stroke je po mnenju DlogS tudi stanje plačnih razredov v zdravstvu, ki ni primerljivo z ostalimi poklici (psiholog, specialni pedagog …). Predloge za spremembo delovnih mest in plačilnih razredov so že posredovali ministrstvu za zdravje, ki pa se za zdaj še ni odzvalo. Prav tako si že dlje časa prizadevajo za ustanovitev Zbornice kliničnih logopedov Slovenije in razširjenega strokovnega kolegija za področje logopedije. »Na ta način bi logopedi v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva pridobili strokovna telesa, ki bi sodelovala pri odločanju o prihodnosti logopedske stroke v Sloveniji na najvišji nacionalni ravni,« so zapisali v DlogS.

Črtomir Goznik

Na Ptuju se na pregled pri logopedu čaka dve leti

V Zdravstvenem domu Ptuj sta zaposleni dve logopedinji, v okviru dispanzerja za mentalno zdravje ter enote za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Ena izmed njiju trenutno opravlja še specializacijo klinične logopedije, zato je lahko na Ptuju samo dvakrat na teden. V tem času jim je na pomoč priskočila upokojena logopedinja. Kljub temu se še vedno srečujejo s kadrovsko podhranjenostjo, nujno bi potrebovali vsaj še dva dodatna logopeda. Čeprav bi se kateri izmed njih želel zaposliti, je predpogoj pridobitev dodatnega programa. Posledično se seveda podaljšujejo čakalne dobe – na prvi pregled otroke naročijo šele leta 2024, kar je za marsikaterega starša nesprejemljivo. V primeru hujših težav (stopnja nujnosti zelo hitro) je sicer mogoče priti na vrsto tudi prej. Ena logopedinja dnevno obravnava osem otrok (40 obravnav na teden), kar je nekoliko več, kot je praksa drugje. »Razlogov, zakaj se podaljšujejo čakalne vrste, je več. V zadnjem času se je povečalo število otrok, ki potrebujejo logopedske obravnave. Po drugi strani pa se na nacionalni ravni srečujemo z vse večjim pomanjkanjem logopedov. Zelo zgovoren je podatek, da so letos za prvi letnik študija logopedije razpisali samo 15 prostih mest, kar je veliko premalo za trenutne potrebe. Ob vsem tem moramo diplomantom zagotoviti še mentorje, ki pa jih ni,« je povedala Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj.

V Ormožu čakalna doba »samo« pol leta, v Lenartu ga sploh ni

Svet24

V Zdravstvenem domu Ormož sta zaposleni dve logopedinji v okviru programa Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter Razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo. Ena izmed njiju je na porodniškem dopustu, vendar so za to obdobje zaposlili dodatno osebo. Druga logopedinja pa je prisotna samo dvakrat na teden, ker je na specializaciji. Pričakujejo, da se bodo že drugo leto razmere stabilizirale, ko se bosta obe vrnili v polno obvezo. »Čakalne dobe za prvi pregled so trenutno okoli šest mesecev. Glede na razmere v drugih območjih Slovenije, kjer so čakalne dobe od 18 do 24 mesecev, nekako še obvladujemo stanje. Prav tako spremljamo stanje v naši bližini in glede na pomanjkanje logopedov na ptujskem območju menimo, da bomo kmalu to polletno čakalno dobo presegli tudi mi,« je pojasnila klinična logopedinja Janja Vidovič iz Zdravstvenega doma Ormož in dodala, da je do pomanjkanja logopedov privedlo več razlogov: »V preteklosti je bilo prav gotovo premalo razpisanih mest na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Zavedati pa se moramo tudi dejstva, da mladi ostajajo v mestih, kjer imajo večje možnosti za zaposlitev. Več je centrov, kjer niso sami v poklicu, zato lažje usklajujejo službo in se še dodatno izobražujejo. Zato pa je pomembno, da imajo delodajalci možnost zaposlenim na periferiji ponuditi takšne pogoje dela, da se bodo mladi logopedi vračali v svoje kraje.«