Evropska komisija in članice EU so po Golobovem mnenju zamudile odličen moment, ki se je oblikoval na oktobrskem vrhu EU v Bruslju. Tedaj so se voditelji v sklepih zavzeli za začasni dinamični cenovni koridor za transakcije z zemeljskim plinom, da bi takoj omejili pretirane cene plina. Po sklenitvi dogovora je Golob ocenil, da je bil narejen velikanski korak naprej in izrazil prepričanje, da bodo ministri za energetiko predlog dokončali v dveh tednih, kar pa se ni zgodilo. Takrat je izpostavljal tudi, da so cene po sklenitvi dogovora že začele padati.
Bruselj je nato v drugi polovici novembra predlagal vzpostavitev mehanizma, v skladu s katerim bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin za mesec naprej na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF postavili pri 275 evrih na megavatno uro. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih.
Slovenski premier je danes pred vrhom EU-Zahodni Balkan v Tirani poudaril, da cene energije spet rastejo. "Sporočila, ki jih pošiljamo trgom s svojo neenotnostjo ter z zelo medlim in celo neustreznim predlogom komisije, so katastrofalna, zato danes plačujemo višjo ceno energije," je dejal. Opozoril je, da se s tem spodkopava temelj EU in zaupanje državljanov v institucije. "Mislim, da je to nekaj popolnoma nepotrebnega, hkrati pa tudi nedopustnega," je poudaril.
Predlog mehanizma za omejevanje cen plina bodo sicer na novem izrednem zasedanju v Bruslju čez en teden znova obravnavali ministri, pristojni za energetiko.
V ospredju današnjega vrha v Tirani so sicer v ospredju teme širitve EU na Zahodni Balkan, upravljanje migracij in sodelovanje v luči vojne v Ukrajini.
