Novice Svet24

Sašo Švigelj

Ključno sporočilo, ki ga je Svetina podal na četrtkovi predstavitvi poročila o dostopnosti, je, da je nedopustno, da se desetletje po uveljavitvi zakona o izenačevanju možnosti invalidov ti še vedno pogosto znajdejo pred številnimi ovirami v javnih ustanovah.

Izsledke stanja o dostopnosti centrov za socialno delo (CSD) je že poslal tudi v državni zbor in pričakuje ukrepanje. »Stanje je tako skrb vzbujajoče, da smo želeli z njim seznaniti tudi najvišje zakonodajno telo, od katerega pričakujemo, da bo sprejel določene ukrepe, ki jih mora izvršilna oblast upoštevati. Država je namreč tista, ki mora omogočiti vključenost vseh ljudi,« je dejal. Poleg tega je podčrtal, naj se nikar ne trepljamo po ramah in si prigovarjamo, »kako vključujoča družba smo in kako cenimo invalide«, kajti smo daleč od tega.

Z invalidi kar pred stavbo ali v avtu

K preverbi dostopnosti CSD gibalno in senzorno oviranim so urad varuha človekovih pravic nagovorile številne anonimne pobude invalidov, ki so poročali, da je stanje skrb vzbujajoče. Izsledke in pozneje poročilo so sestavili na podlagi vprašalnika za CSD-je in njihovih odgovorov.

Eden od gibalno in senzorno oviranim najbolj neprijazen CSD je CSD Idrija, saj imajo prostore v mansardi gasilskega doma, ki si ga lastijo država in dve občini – idrijska in cerkniška. Invalidi že v pritličje težko pridejo, saj arhitektonsko objekt ni primeren zanje, kaj šele da bi jim bil omogočen dostop v mansardo. Kako rešujejo težavo? »Z uporabniki storitev se srečujejo kar pred stavbo ali pa se namestijo v vozilo,« je povedal varuh Svetina in poudaril, da s svojim projektom ne želijo na sramotilni steber postavljati nikogar, ampak samo pozivati k izboljšavam, da se izognemo diskriminaciji invalidov.

Nekateri so se že lotili problemov

Pozitivne posledice varuhovega projekta so že vidne. Ena od direktoric CSD se je denimo na varuhovo poizvedbo odzvala z zagotovilom, da bo določena pomanjkljivost odpravljena, in varuh je z veseljem ob poznejšem poizvedovanju ugotovil, da se je to res zgodilo. »K odpravi pomanjkljivosti smo pristopili takoj in pozvali lastnika nepremičnine, ki je v sanitarijah za invalide nemudoma zagotovil ustrezno opremo za invalide, kar pomeni, da so se namestila ustrezna držala,« je sporočil CSD Pomurje.

Odzvala se je tudi enota CSD Zagorje ob Savi: »Na nobeni od lokacij trenutno ni sanitarij za invalide. Investicija je odvisna od lastnikov objekta. Pobudo za njihovo ureditev bomo na osnovi vašega dopisa posredovali lastnikom objekta.« Podobnih hvalevrednih odzivov je bilo še kar nekaj, je zadovoljen Svetina.

Na stranišče na črpalko?

Drugače pa so ugotovili, da štiri enote centrov za socialno delo leta 2021 sploh niso imele zagotovljene niti fizične dostopnosti svojih prostorov za gibalno ovirane. Osemnajst enot centrov za socialno delo ni bilo opremljenih s sanitarijami, dostopnimi za invalide. »Med te smo uvrstili tudi tiste, ki so sicer izpostavljale določene druge možnosti, kot denimo to, da lahko gredo na stranišče na bližnjem bencinskem servisu oziroma v zdravstvenem domu, ki je od prostorov enote oddaljen 170 metrov ... Kot zanimivost, ravno tolikšna razdalja je med prostori, v katerih ima svoj sedež naš, varuhov urad, in najbližjim zdravstvenim domom. Ni si težko predstavljati, kako nesprejemljivo bi bilo že od naših zaposlenih brez gibalnih oviranosti pričakovati, da odidejo tja vsakič, ko bi bilo treba. Primerjavo smo izbrali namerno, saj kaže na to, da je v primeru invalidov vse sprejemljivo, in kaže na brezbrižnost prav tam, kjer bi morala biti toleranca še nižja,« je zapisano v poročilu varuha človekovih pravic.

Slepi, slabovidni, gluhi in naglušni

Dostopnost z vidika senzornih oviranosti je videti še slabše, poroča varuh. Le dobra polovica centrov za socialno delo ima jasno označen vhod, ki nudi neoviran dostop osebam z motnjami sluha in vida. Le ena od enot ima taktilne oznake za orientacijo slepih in slabovidnih, delno urejene taktilne oznake pa imajo tri enote. Reliefnih napisov in simbolov ter napisov v Braillovi pisavi ne zagotavlja nobena enota centrov za socialno delo. Nobena enota tudi nima prikazovalnikov pisnih informacij, predvajalnikov z videoposnetki pomembnih informacij v znakovnem jeziku in s podnapisi. Prav tako na nobeni enot ni možnosti vgradnje slušne zanke. V Sloveniji sicer deluje 63 enot centrov za socialno delo, nekatere poslujejo v več objektih.

Aroganca 

Nad odgovori nekaterih CSD-jev so bili na uradu varuha zgroženi, saj je bilo iz njih zaznati podcenjevanje invalidov in brezbrižnost, je med drugim dejal Peter Svetina. »Med odzivi centrov za socialno delo smo prejeli tudi takega, ki ni odražal vsaj dostojnega odnosa že do varuha kot državnega organa. Tudi zato je vprašljivo, koliko tenkočutnosti do senzorno oviranih uporabnikov lahko premore neki uradnik na centru za socialno delo, če že do institucije varuha kaže podcenjujoč odnos,« je izpostavil Svetina.

Tako jih je denimo šokiral odgovor CSD Osrednja Slovenija vzhod, enota Kamnik. Na varuhovo vprašanje, ali je vhod v enoto jasno označen in nudi neoviran dostop osebam z motnjami sluha in vida, so mu odgovorili: »Tabla je na pročelju. Kako jo vidi slep? Mislim, da je ne vidi.«

Kako naj pride v stavbo državnega zbora?

P.K.

Predsednik Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije Stanko Novak je opozoril, da so pri dostopu problematični tudi prestrma ali preozka klančina, preozka vrata v sanitarije in dvigala, stari in posedeni tlakovci ter luknjasta cestišča. Tudi dvižna ploščad, kakršno imajo denimo ob glavnem vhodu v državni zbor, po njegovih besedah ni praktična, saj je počasna in je posameznik sam ne more upravljati, prav tako ni primerna za težke vozičke.

Predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je dejal, da se jim včasih zdi, da njihova invalidnost za koga niti ni preveč resna ovira. Dodal je, da imajo slepi in slabovidni praviloma s seboj vedno nekoga, ki jim pomaga, da pa bi bilo potrebnega več ozaveščanja, da je nekaj, kar za večino ne predstavlja težave, za druge težava. Nekatere prilagoditve namreč po njegovih besedah niti ne zahtevajo veliko sredstev.

Tolmač je samo prenosnik informacij

Strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Anton Petrič je opomnil, da so gluhe osebe z izjemo gluhoslepih na videz neopazni invalidi, dokler nekdo z njimi ne vzpostavi stika. Večina jih zadeve ureja s pomočjo tolmača, a se po Petričevih navedbah pogosto dogaja, da jih strokovni delavci odpravijo, češ da jim bo pomagal tolmač, kar pa po njegovem prepričanju ni prav, saj tolmač ni strokovni delavec ali svetovalec. Petrič je pozval, da bi centri za socialno delo oblikovali enotno stran z informacijami, ki bi bile prilagojene invalidom, da bi uredili možnost spletnega naročanja, saj se gluhi po telefonu ne morejo naročiti, ter da bi imeli na centrih tudi indukcijsko zanko.