Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen trte, ki slabo vpliva na kakovost in količino pridelka. Bolezen se zelo hitro širi s pomočjo prenašalca, ameriškega škržatka, zato je ključno odstranjevanje obolelih rastlin in zatiranje škodljivca. Obvezno je v matičnih vinogradih, trsnicah in matičnjakih povsod po Sloveniji, dve tretiranji s fitofarmacevtskimi pripravki sta potrebni na okuženih območjih ter najmanj eno v varovalnih pasovih. Vinogradniki naj bi se teh določil držali, saj obolela trta pomeni večletni izpad grozdja. »Težava so brajde in ohišnice, kjer se ameriški škržatek ni zatiral in se zato s teh trt širi na intenzivne vinograde. To se bo moralo v prihodnje spremeniti, če ne želimo v vinogradništvu doživeti tragedije. Vsi državljani imajo namreč možnost nakupa fitofarmacevtskih sredstev, tudi ekoloških, za katera ne potrebujejo posebne izkaznice,« pravi Matej Rebernišek. Gostitelji bolezni so tudi navadni srobot, jelša, veliki pajesen in leska.
Kako do »hobi vinogradnikov«
V boju proti bolezni sta letos združila moči mariborski in ptujski kmetijsko-gozdarski zavod ter organizirala več delavnic za vinogradnike. »Odzvali so se predvsem večji vinogradniki, morda smo si želeli pritegniti bolj male vinogradnike, vendar smo ugotovili, da tudi profesionalni vinogradniki niso znali prepoznati ameriškega škržatka na rumenih ploščah. Naš cilj pa je in bo še naprej, da dosežemo prav vse vinogradnike, čeprav je težko doseči tako imenovane 'hobi' vinogradnike, ki jim je obdelovanje nekaj trt v razvedrilo. Ti mnogokrat vedo, da je nekaj narobe, ne vedo pa, kaj,« razlaga Jože Miklavc iz mariborskega kmetijskega zavoda in doda, da je mariborski zavod opravil več kot 200 analiz, predvsem v okolici matičnih nasadov in trsnic. »Opazovanja so pokazala, da je bilo število ulovljenih škržatkov bistveno manjše tam, kjer so vinogradniki opravili dve tretiranji.« Dodal je, da bo borba proti bolezni trajala več let. »Potrebno bo zatiranje prenašalca, dosledno odstranjevanje obolelih trt. Če bodo vsi izvajali te ukrepe, bomo prišli na zeleno vejo, v nasprotnem primeru ne bo uspeha.«
Zlata trsna rumenica je bila v Sloveniji prvič ugotovljena v okolici Kopra leta 2005, leta 2008 so jo odkrili tudi v Posavju, v okolici Brežic, leta 2009 pa v vseh vinorodnih deželah. V naslednjih letih je je bilo čedalje več. Večji izbruhi so bili v slovenski Istri, na Krasu in Dolenjskem v okolici Novega mesta. Leta 2021 je bil obsežen izbruh na ljutomersko-ormoškem območju. In medtem ko jim je uspelo na zahodu Slovenije omejiti širjenje bolezni, na vzhodu ta izziv vinogradnike še čaka.
