Povišanja cen, kot smo mu priča letos, nismo doživeli že desetletja. Ne v Sloveniji, ne v EU, ne v drugih delih razvitega sveta. V Sloveniji je inflacija od junija vztrajala nad desetimi odstotki na letni ravni, julija in avgusta je bila z 11 odstotki najvišja od pomladi 1996. Na področju EU je inflacija oktobra na letni ravni znašala kar 10,6 odstotka, v Sloveniji 10,3 odstotka. Novembra je v območju EU sledil sicer manjši padec inflacije, ki se je znižala na deset odstotkov. Do nihanja navzdol je prišlo prvič po juniju 2021, vprašanje pa je, ali to pomeni konec skokovitega naraščanja cen.
V Sloveniji inflacija še vedno narašča
Letno naraščanje cen v Sloveniji, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bilo novembra žal 10,8-odstotno, kar je 0,5 odstotne točke več kot oktobra. Mesečno naraščanje cen je bilo 1,1-odstotno, potem ko je bilo v predhodnem mesecu 0,8-odstotno. Za ponovno rast inflacije se lahko zahvalimo predvsem povišanju cen hrane, pijače in energentov. Hrana in brezalkoholne pijače so se podražile za skoraj 20 odstotkov. Stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva pa za 18,4 odstotka na letni ravni. Skrb vzbujajoče je, ker so najvišje podražitve v kategorijah, ki so nujne za preživetje in se jim nihče ne more odpovedati, zaradi česar so na udaru predvsem socialno najšibkejši sloji družbe.
Največji skok pri hrani in pijači
Po podatkih urada za statistiko so višje cene hrane in brezalkoholnih pijač k letni inflaciji prispevale 3,1 odstotne točke. Podražitve goriv in energije (za 19,1 odstotka) so letni indeks dvignile za 2,3 odstotne točke. Ob tem sta imeli 0,9 odstotne točke vpliva na inflacijo dražja stanovanjska in gospodinjska oprema, ki se je podražila za 12 odstotkov, 0,7 odstotne točke pa višje cene v restavracijah in hotelih (za 9,8 odstotka). Cene blaga so bile v povprečju višje za 12,1 odstotka, cene storitev pa za 5,9 odstotka. Blago za vsakodnevno porabo se je podražilo za 15,3 odstotka, trajno blago za 8,4 odstotka in poltrajno blago za 3,6 odstotka. Mesečno inflacijo so najbolj, za 0,4 odstotne točke, zvišali dražji naftni derivati. Cene tekočih goriv so zrasle za 7,6 odstotka, cene goriv in maziv za osebna vozila pa ob vnovični rasti cen na bencinskih servisih za 5,7 odstotka.
Smo dosegli vrh?
Vprašanje, ki se zastavlja ob navedenih podatkih, je seveda, ali se je naraščanje cen končalo. Se bodo umirile ali pa se bomo morali na to, da bo naša kupna moč vsak mesec padala, navaditi? Ekonomist Marko Pahor je pred kratkim opozoril na ugotovitve Banke za mednarodne poravnave, da obstaja možnost, da bomo preprosto prešli z režima izrazito nizke inflacije zadnjih desetletij na režim višje inflacije, ki smo ji bili nazadnje priča v 70. letih prejšnjega stoletja. »To seveda ne pomeni hiperinflacijske spirale, a stopnje nekje med petimi in desetimi odstotki na leto nikakor niso izključene,« je izjavil profesor z ljubljanske ekonomske fakultete. Podatki o cenah surovin in transporta kažejo, da se bo naraščanje cen umirilo, se spustilo z rekordnih ravni, a naj bi ostalo na znatno višjih ravneh, kot smo bili vajeni, in bo znatno preseglo tudi ciljna dva odstotka, ki si ju je zastavila Evropska komisija.
Kaj v prihodnje?
Res je, da je trend rasti cen v Sloveniji v zadnjem mesecu sicer drugačen kot v EU, a pričakovati je, da bo gibanje inflacije v naslednjem letu bolj ali manj usklajeno s povprečjem držav EU. To kažejo tudi napovedi Evropske komisije in OECD. Za leto 2023 je evropska komisija Sloveniji napovedala 6,1-odstotno inflacijo, za leto 2024 pa 2,6-odstotno, popolnoma enaka je napoved tudi za evrsko območje. OECD je Sloveniji za naslednje leto napovedal 6,8-odstotno inflacijo ter za leto 2024 3,4 odstotke in tudi OECD je napoved za Slovenijo popolnoma uskladil z napovedjo za celotno evro območje.
Kaj pa EU?
Nekdanji predsednik vlade Janez Janša je podatke o visoki rasti cen hitro izkoristil za to, da je vzroke pripisal slabemu delu vlade. A podatki kažejo, da se nam ne godi nič kaj dosti slabše kot povprečju EU. Z najvišjo inflacijo se borijo predvsem baltske države Litva, Latvija in Estonija, kjer so cene na letni rasti zrasle za več kot 20 odstotkov, s 15,1-odstotnim povišanjem cen se srečujejo na Slovaškem, med 9 in 11 odstotki pa so ob naši državi še Belgija, Nemčija, Irska, Grčija, Italija, Nizozemska, Avstrija, Finska in Portugalska. Najmanj so se cene zvišale v Španiji (6,6 odstotka) in v Franciji (7,1 odstotka).
Spoprijemanje z inflacijo
Vprašanje je, kako visoko bi cene skočile brez ukrepov vlade, s katerimi je omejila cene pogonskih goriv, plina in električne energije ter znižala DDV za nekatere energente. Na vladnih spletnih straneh lahko preberemo oceno, da bi bila že septembra inflacija 12,3-odstotna, tako pa se je ustavila pri desetih odstotkih. A če je omejevanje cen energentov obrodilo sadove, pa težko trdimo, da je svoj namen dosegel primerjalnik cen na spletni strani ministrstva za kmetijstvo. Poleg tega, da je povzročil veliko hude krvi med trgovci in je bil deležen že številnih popravkov, primerjave cen s trgovinami v sosednjih državah, predvsem v Italiji, kažejo, da so določena živila pri nas še vedno znatno dražja.
Novo leto, višji prihodki
Ker je do največjih podražitev prišlo prav pri osnovnih dobrinah, ki jih za preživetje potrebuje vsako gospodinjstvo, se z napetostjo pričakuje podatke, ki bodo pokazali, v kolikšni meri se bodo zvišale pokojnine, minimalna plača in socialni transferji, ki se v vsakem novem letu uskladijo z rastjo življenjskih stroškov. Upokojenci in prejemniki invalidskih nadomestil so pretekli teden na svoje račune že prejeli za 4,5 odstotka višje pokojnine oziroma nadomestila, do rednega zvišanja pa bo prišlo še februarja. S koncem leta bo znano tudi, za koliko se bo zvišala minimalna plača, po napovedih ministra Mesca pa naj bi se zvišala v skladu z zakonsko določenim minimumom. Z začetkom leta se bodo zvišale tudi meje dohodkov za letne pravice iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in subvencija kosila), zneski otroškega dodatka, državne štipendije in denarne socialne pomoči ter prag za upravičenost do denarne socialne pomoči.
