Viktor Orban se je v Sloveniji nazadnje mudil februarja letos, ko ga je v Lendavi sprejel takratni premierJanez Janša. Pred tem je v Slovenijo prispel pred nekaj več kot dvema letoma, ko je skupaj Janšo in hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom obeležil začetek del za postavitev tega 2x400-kilovoltnega prenosnega daljnovoda Cirkovce-Pince. Slednji predstavlja prvo sistemsko povezavo elektroenergetskih omrežij Slovenije in Madžarske, obenem pa se navezuje tudi na hrvaško omrežje. Takrat, oktobra 2020, je ob slovesnosti prišlo do srečanja med Orbanom in Janšo, ki veljata za dolgoletna tesna politična zaveznika. Tokrat madžarski premier prvič prihaja na srečanje z Robertom Golobom, ki sodi na drugo stran političnega spektra, Slovenija pa se v mandatu Golobove vlade želi za razliko od madžarske vladajoče politike utrditi v jedrnem delu Evrope.
Podrobnosti o temah pogovorov v Orbanovem in Golobovem kabinetu niso razkrivali, naj bi bil pa po pisanju portala Necenzurirano na mizi obeh predsednikov vlad tudi projekt čezmejnega plinovoda med Slovenijo in Madžarsko od Kidričevega do Pinc. Če je bil plinovod sprva mišljen za transport ruskega plina do Italije, pa naj bi bila po pisanju portala zdaj Orbanova želja, da sčasoma tudi Madžarska zmanjša odvisnost od ruskega plina, prek plinovodne navezave na slovensko omrežje pa bi si v Budimpešti zagotovili dostop do alternativnih virov plina prek Italije in Slovenije.
Pod pritiskom Bruslja
Orban v Slovenijo prihaja v času, ko je Madžarska predmet glasnih kritik zaradi njene politike do Rusije ob ruskem napadu na Ukrajino oziroma zaradi stališč, ko gre za sankcije in druge ukrepe EU proti največji svetovni državi. Madžarska namreč ne želi ogroziti svoje tesne energetske navezanosti na ruska plin in nafto. Prav tako je Budimpešta pod velikim pritiskom Bruslja zaradi kršitev načel pravne države in pomanjkljivega boja proti korupciji, zaradi česar je še naprej zamrznjenih 7,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev za vzhodno slovensko sosedo.
