Z nedeljskim drugim krogom županskih volitev se zaključuje super volilno leto, ki ga je dodatno popestril referendumski trojček. Volivci in volivke bodo v nedeljo izbirali med 94 županskimi kandidati, ki v prvem krogu lokalnih volitev niso dobili večine glasov v 47 občinah. Najbolj zanimivi županski dvoboji se obetajo v Mariboru, Celju, Kranju in Piranu.
V drugem krogu županskih volitev v Mariboru se bosta soočila aktualni župan Saša Arsenovič in nekdanji župan Franc Kangler. Gre za ponovitev »bitke« z zadnjih volitev leta 2018. Pred štirimi leti je prepričljivo slavil Arsenovič, ki ga je v drugem krogu podprlo 57,9 odstotka volivcev. Arsenoviču so volivci in volivke v nedeljskem prvem krogu namenili dobrih 36 odstotkov glasov in Kanglerju 25 odstotkov. V primerjavi s prvim krogom volitev pred štirimi leti pa se je obema nekoliko znižala podpora.
Pred drugim krogom je Arsenoviča podprla največja parlamentarna stranka, Gibanje Svoboda, njegov protikandidat Kangler pa je dobil podporo največje opozicijske stranke, SDS.
Šrot prvič v drugi krog
Eno izmed večjih presenečenj prvega kroga županskih volitev se je zgodilo tudi v Celju. Dosedanji župan Bojan Šrot, ki se poteguje za že šesti mandat na čelu občine, prvič po letu 1998 ni uspel slaviti že v prvem krogu volitev. Pred dvema tednoma je prejel dobrih 46 odstotkov glasov, medtem ko je drugouvrščeni kandidat Matija Kovač prepričal 33,28 odstotka volivcev in volivk.
Šrot je bil po objavi izidov prvega kroga razočaran nad volilno udeležbo. Pred drugim krogom je dejal, da je dokazal, da zna voditi občino, da dela strokovno, predano, s srcem, predvsem pa, da ima veliko znanja, izkušenj in idej.
Pred drugim krogom je Matija Kovač izrazil prepričanje, da si Celjanke in Celjani zaslužijo alternativo. Kot je dodal, verjame v zmago. »Želim si, da izkoristijo priložnost soodločanja o prihodnosti našega mesta in se zato ponovno odpravijo na volitve. Spremembe so nujno potrebne in zdaj je prava priložnost zanje,« pravi Kovač.
Upokojeni novinar Dela in poznavalec razmer na Celjskem Brane Piano pa je za STA kot prijetno presenečenje označil to, da so volivci Šrota prvič poslali v drugi krog volitev. Spomnil je, da se ljudje izseljujejo iz Celja in da je bilo pred štirimi leti tam deset odstotkov več volilnih upravičencev. Na to je Kovač med kampanjo opozarjal, Šrot pa za te številke ni hotel slišati, je dodal.
V Kranju kandidat SD proti desnici
V gorenjski prestolnici se bosta v drugem krogu volitev pomerila aktualni župan Matjaž Rakovec, sicer kandidat Socialnih demokratov, in predsednik nadzornega odbora občine Ivo Bajec, ki je kandidat SDS, NSi, SLS in Zelenih Slovenije.
Aktualnemu županu je za zmago v prvem krogu zmanjkalo manj kot 1,8 odstotne točke glasov. Zanj je glasovalo 9020 volivcev, kar je predstavljalo 48,2 odstotka oddanih veljavnih glasov. Bajcu so občani namenili 3646 glasov, kar je pomenilo 19,5 odstotka glasov. Za dobri dve odstotni točki je prehitel predsednika Resni.ce Zorana Stevanovića, ki je bil v drugem krogu županskih volitev leta 2018.
Ker je Stevanović v prvem krogu prejel 17,4 odstotka glasov, bi utegnili v drugem krogu pomembno vlogo odigrati tudi njegovi volivci. Stevanović sicer uradne podpore ni izrekel nobenemu od preostalih dveh kandidatov, je pa za STA povedal: »Preživel sem težko leto in tudi ljudje so preživeli zadnji dve leti res težke torture. Prepričan sem, da je za to kriv režim SDS, zato sem bolj naklonjen Rakovcu.«
Negotov izid v Piranu
Najbolj negotov je izid drugega kroga županskih volitev v Piranu, kjer se bosta spopadla Gašpar Gašpar Mišič in Andrej Korenika, ki v prvem krogu nista skupaj zbrala niti polovice oddanih glasov. Lokalne volitve v Piranu so v marsičem posebnost za slovenske razmere, zato je pred drugim krogom še veliko neznank. Izid volitev je tako med drugim odvisen tudi od vremena, ki bo vplivalo na udeležbo tistih, ki imajo v občini Piran sicer prijavljeno stalno bivališče, a so na tem naslovu bolj ali manj navzoči le ob vikendih. Lastniki počitniških hiš imajo v odnosu do občine namreč bistveno drugačne zahteve od stalnih prebivalcev Pirana, ti pa drugačne od krajanov Portoroža, Lucije ali vasi v zaledju.
Ob tem se postavlja vprašanje, koliko bo na razplet drugega kroga vplivalo mnenje poraženih kandidatov. Odhajajoči župan Đenio Zadković, ki je s 15,4 odstotka glasov v prvem krogu zasedel tretje mesto, in kandidat SD Dušan Olaj, ki je bil z 12 odstotki četrti, ne bosta podprla nikogar. Gašpar Mišič je dobil zaupanje Roberta Fakina, ki je prepričal 10,4 odstotka volivcev. Leta 2018 sta bila oba na listi Naš kraj. Korenika je sicer dobil podporo Gibanja Svoboda, ki bo najmočnejša skupina v občinskem svetu.
V drugem krogu še nižja udeležba?
Prvi krog volitev županov in članov občinskih svetov je sicer zaznamovala izredno nizka volilna udeležba. Po podatkih Državne volilne komisije se je prvega kroga udeležilo 47,6 odstotka volilnih upravičencev, kar je druga najnižja volilna udeležba v prvem krogu lokalnih volitev do zdaj. Nižja je bila le še leta 2014, ko je na volišča odšlo 45,2 odstotka volivcev. Analitik javnega mnenja in direktor agencije Valicon Andraž Zorko ocenjuje, da je razlog za tako nizko volilno udeležbo treba iskati v tem, da so lokalne volitve padle v vmesni čas med predsedniškimi volitvami in referendumi. »Tako predsedniške volitve kot referendumi so bili namreč deležni precej večje pozornosti,« je poudaril v pogovoru za STA. Zorko v drugem krogu na državni ravni sicer pričakuje še nižjo volilno udeležbo. »Drži pa tudi, da imajo lokalne volitve neko svojo specifiko, to je, da so res lokalne, kot pove že samo ime, in da so tudi zato razlogi za udeležbo zelo lokalni,« je ocenil za STA.
