Črni petek, ko se po vzoru ameriških tudi slovenski trgovci odločajo za popuste, je datumsko morda za nami, a z njim povezane znižane cene ponekod še vztrajajo. Od leta 2005 je v igri še tako imenovani spletni ponedeljek, ki so ga v Združenih državah Amerike postregli kot nekakšen odgovor na črni petek.
Kakorkoli že, praznik nakupov je prvi glasnik praznične nakupovalne mrzlice. Ob tem Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) ljudi poziva, naj se na spletne razprodaje dobro pripravijo. »Kupujte to, kar potrebujete, toliko, kolikor potrebujete, in predvsem naj vas ti nakupi ne pahnejo v rdeče številke. Določite si proračun, koliko lahko zapravite, če se impulzivnim nakupom ne morete odpovedati,« so poudarili.
Po težkem letu na lovu za nizkimi cenami
Vsekakor nasvet, ki je na mestu. V letošnjem tretjem četrtletju je namreč s svojimi dohodki težko oziroma zelo težko shajala petina gospodinjstev. V primerjavi z zadnjim četrtletjem 2021, ko so na Statističnem uradu RS začeli spremljati te podatke, se je skupno število gospodinjstev, ki so shajala težko oziroma zelo težko, povečalo za dve odstotni točki.
»Finančno je bilo leto 2022 za številna gospodinjstva težko. Ker cene hrane, energije in gospodinjskih potrebščin naraščajo, seveda stremijo k čim nižjim cenam,« so nam povedali na ZPS.
Da cene naraščajo, potrjuje kazalnik gibanja cen, ki je v zadnjih 12 mesecih dosegel najvišjo vrednost doslej, kar nakazuje, da vse več potrošnikov občuti podražitve.
Britanska potrošniška organizacija Which je lani v raziskavi ugotovila, da je kar 99,5 odstotka »neverjetnih ponudb« na črni petek po vrednosti enakih ponudbam v drugih obdobjih leta ali pa so te celo ugodnejše.
Priprave so zlata vredne
ZPS sicer opaža, da se je letos oglaševanje, če primerjamo letošnji in lanski črni petek, »zavleklo čez skoraj ves november«.
A če se vrnemo k pripravam na razprodaje, ki nas bodo spremljale vse do konca leta – ključno je načrtovanje, saj cenejši nakup ni vedno tudi varen in varčen nakup. Marsikdo namreč pod vtisom znižanih cen, ki jih ne gre zamuditi, kupi stvari, ki jih ne potrebuje, niso ustrezne ali pa cena v resnici ni tako ugodna. Zato se je smotrno naročiti na spletne novice priljubljenih trgovcev in jih spremljati na družbenih omrežjih. Škoditi ne more niti, da se že prej primerno informiramo – sploh če gre za dražje izdelke. Cene velja na spletu preveriti tudi, če ne nameravate kupovati prek spleta, saj so morda tam nižje. V tem primeru trgovca povprašajte o popustu, svetuje ZPS.
V svetu zabavne elektronike je domala pravilo, da proizvajalci približno vsako leto predstavijo nov model določenega telefona, tabličnega računalnika ali televizorja, stari modeli pa niso nujno slabši, a imajo precej nižje cene.
Prevaranti so na preži, ne ujemite se v njihove pasti
Ker smo ravno pri spletnem nakupovanju, kjer je verjetnost prevare višja: pred vsakim spletnim nakupom velja preveriti, kdo upravlja spletno trgovino. Da bi lahko šlo za prevaro, je mogoče soditi po naslednjem: izdelki znanih blagovnih znamk so na videz na voljo po izjemno nizkih cenah; dostava je brezplačna po vsem svetu; vsi izdelki so na zalogi; o podjetju ni nobenih podatkov; spletna stran uporablja neobičajno slovenščino. Na te značilnosti opozarjajo tržni inšpektorat, Evropski potrošniški center Slovenija in Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-Cert.
ZPS dodaja, da imajo spletna mesta, ki omogočajo varen prenos podatkov za plačila, pred spletnim naslovom (URL) narisano zaklenjeno ključavnico, »prav tako pa se URL ne začne s http, temveč s HTTPS! To še ne pomeni, da spletno mesto ni lažno, le da je prenos podatkov prek tega mesta varen.« Znak za alarm je tudi način plačila: »če se zahteva plačilo prek sistema Western Union ali MoneyGram«, že lahko pomeni, da ne poteka vse po pravilih. Odsvetujejo tudi nakupe prek Facebooka in drugih družbenih omrežij, »če kupci prodajalca ne poznajo ali se ne morejo prepričati o njem. Veliko prevar se dogaja ravno na teh omrežjih.«
Obvezno shraniti račun!
Tržni inšpektorat, Evropski potrošniški center Slovenija in SI-Cert svetujejo tudi uveljavljanje zakonsko določene pravice iz naslova stvarne napake za novo ali rabljeno blago, kupljeno od prodajalca s sedežem v Sloveniji. Velja najmanj dve leti za novo blago in eno leto za staro blago, potrošnikom pa omogoča, da v primeru napake na blagu od prodajalca zahtevajo odpravo napake, zamenjavo izdelka ali pa vračilo kupnine.
Seveda brez računa ne bo šlo, zato ga velja shraniti, a ne pozabite, da trgovcu blaga brez napake, ki potrošniku zgolj ni všeč oziroma ga ne potrebuje, ni treba zamenjati ali zanj vrniti kupnine. Če je z izdelkom, kupljenim v okviru popusta ali znižanja, karkoli narobe, pa ima potrošnik enake pravice kot v primeru nakupa brez popusta.
Cenovno bolj občutljivi in osredotočeni
Slovencev, ki ne vedo, kaj je črni petek, je le odstotek, je pokazala nedavna raziskava platforme Glami.si; 36 odstotkov slovenskih potrošnikov pa ne načrtuje vnaprej, kaj bodo kupili na črni petek, temveč le raziščejo, kje lahko najdejo najboljše ponudbe. Nasprotno jih 48 odstotkov nakupovanje skrbno načrtuje, nekateri izmed njih so sestavili nakupovalne sezname.
ZPS ocenjuje, da so slovenski kupci v primerjavi s prejšnjimi leti cenovno bolj občutljivi. »Zaradi inflacije dajejo prednost porabi tako, da se osredotočajo na tisto, kar je najpomembnejše,« so nam povedali.
Kultura zavržkov in povečevanje količine odpadkov
Da ponudbe v resnici niso posebej ugodne v primerjavi s preostankom leta, je torej znano. Kako dolgo bo po mnenju ZPS zadeva še učinkovala? Bi lahko rekli, da črnim petkom in spletnim ponedeljkom že zmanjkuje sape? »Kupovanje stvari, ki jih ne potrebujemo, prispeva h kulturi zavržkov in povečevanju količine odpadkov na odlagališčih. Pripomoček, ki ni bil nikoli uporabljen, ali obleka po polovični ceni, ki je niste nikoli nosili, ni ugodna kupčija – to je izguba denarja, energije in virov, vloženih v izdelavo izdelka. Žal trgovci vedo, da je potrošnike mogoče s ponujanjem popustov ujeti na levi nogi in jih pripraviti do tega, da kupijo tudi nekaj, česar ne potrebujejo. Sape morda zmanjkuje enkratnim dogodkom, kot sta črni petek in kibernetski ponedeljek, vprašanje pa je, ali je zmanjkuje tudi siceršnjim akcijam, skozi vse leto,« so nam odgovorili.
Zdi se jim tudi, »da so popusti edini razlog za nakupe«. »V določenem obdobju smo iz sezonskih razprodaj dvakrat letno zapadli v spiralo nenehnih popustov, akcijskih cen in podobno. Potrošniki morajo sami pri sebi narediti inventuro, kako in kje ter za kaj bodo porabili svoj denar. Vsekakor je smiselno prilagoditi svoj proračun, da bodo morebitne presežke lahko namenili za prihranke, ne za impulzivne nakupe oziroma nakupe izdelkov le zato, ker so na razprodaji. S takšnim pristopom se discipliniramo in nismo več v skušnjavi.«
Testi ZPS kažejo, da stari modeli niso vedno slabši od novih, imajo pa precej nižje cene. »Če vam torej ne pomeni veliko, da v žepu ali torbi nosite zadnji model telefona ali tablice oziroma imate zadnji model televizorja (tako ali tako bodo po letu dni na voljo spet novi), lahko prihranite tudi tako, da ne kupite zadnjega modela,« navajajo.
Višja cena še ne pomeni boljše kakovosti
Vseeno pa posebni dnevi popustov, kakršnikoli pač so, niso brez pozitivnih plati. »Če iščete točno določen izdelek ali pripravljate seznam božičnih daril, vam bo pregled akcij in popustov zagotovo v pomoč pri iskanju najboljše ponudbe – za tisto, kar veste, da bi vseeno kupili. Opozarjamo tudi, da dražji izdelki niso nujno tudi najbolj kakovostni. Pri raziskavi trga so potrošnikom lahko v veliko pomoč primerjalni testi Zveze potrošnikov Slovenije, ki velikokrat pokažejo ravno obratno, in sicer, da je veliko cenejših izdelkov boljše kakovosti kot marsikateri dražji konkurent, ali pa obstajajo cenejše in enako dobre alternative. Predvsem pa potrošnikom, tudi če bodo popuste izkoristili za nakup daril, svetujemo, naj se izogibajo predmetom za enkratno uporabo in naj raje posežejo po izdelkih za večkratno uporabo. Izberejo naj kakovostne izdelke, ki bodo trajali dlje. To velja tudi za igrače,« poudarjajo na ZPS.
Vedo, kako, kdaj in kje nas morajo nagovoriti
Kaj torej sledi? Izkušnje iz preteklih let kažejo, da nas do novega leta čaka še veliko »odličnih ponudb in popustov«. Pa tudi po novem letu jih ne bo konec. Zato je na mestu vnovično opozorilo ZPS, da so razprodaje pogosto opravičilo za nakup.
»Tista e-poštna sporočila, ki promovirajo ekskluzivno, časovno omejeno ponudbo privlačnih izdelkov, nas 'prisilijo', da začnemo razmišljati o nakupu izdelka, ki ga sploh nismo pogrešali, sploh ni bil na našem seznamu želja, potreb … Za prodajnimi pristopi pogosto stoji kompleksna nevroznanost, ki ve, kako, kdaj in kje nas morajo trgovci nagovoriti. Prepričujejo nas, da nekaj moramo kupiti, tudi kadar tega v resnici sploh ne potrebujemo. Vsekakor je smiselno izkoristiti popuste, če smo nakup načrtovali in čakali ugodno ponudbo. Če zmoremo načrtno in preudarno izkoristiti popuste, je to lahko odličen način, da prihranimo denar za predmete, ki jih resnično potrebujemo. Kadar pa impulzivno sledimo popustom, dejansko porabimo več in kaj hitro lahko vse uide izpod nadzora.«
