Pri založbi Mladinska knjiga je na pobudo in v sodelovanju s Prekmurskim društvom general Maister Murska Sobota ter Ministrstvom za kulturo izšla knjiga 'Prekmurščina, kinč predragi – Živa prekmurska kulturna dediščina v zvoku in pisavi', ki je nastala z namenom ohranjanja in obujanja prekmurskega dela slovenske kulture. Ustvarili so jo prekmurski in prekmursko govoreči strokovnjaki, knjiga pa poleg pisane besede na priloženem digitalnem mediju prinaša tudi zvočne in druge interaktivne vsebine. Avtorji knjige so dr. Hotimir Tivadar, dr. Klaudija Sedar, Valentina Novak, Suzana Panker in Maja Hajdinjak.
Kako je knjiga nastala?
Ta moment je zelo pomemben, saj je knjiga nastala na podlagi tega, da je bila prekmurščina leta 2019 vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. Ko se je ta projekt prijavil na Ministrstvo za kulturo, ki je ta projekt tudi financiralo, je dobil sredstva tudi na podlagi tega, ker je zdaj prekmurščina v Pomurju v osnovnih šolah interesna dejavnost, torej lahko učenci izberejo prekmurščino kot fakultativno dejavnost za eno uro na teden. Tako smo vse združili in na interaktivnem mediju ponudili vsebine, ki jih lahko učitelji uporabljajo za poučevanje učencev, zraven so tudi naloge. A to ni zajeto v sami tiskani knjigi, ki je vseeno narejena kot monografija, bolj znanstveno. Na interaktivnem mediju pa so vsebine, ki jih uporabljajo tudi v šolah.
Knjiga je tudi zvočnica, je to pomembno pri takšni knjigi?
Zraven knjige je tudi interaktivni medij – ne le zvočni posnetki, ampak tudi interaktivne povezave do določenih vsebine. Knjiga je, kot omenjeno, narejena tudi za Porabce in dvojezične šole, kjer se učijo slovenščine.
Torej se uporablja tudi kot učbenik. Kaj lahko preberemo v knjigi?
Tako je. V knjigi je zbranih 57 besedil, od prvih zapisov v prekmurskem jeziku, to so bila verska besedila pa vse do danes, ko se prekmurščina uporablja tudi drugače, na primer, Feri Lainšček piše besedila v prekmurščini. Tako smo postavili neke vrste zgodovinski lok, kako se je prekmurščina pojavljala v pisanem mediju. Na področju med rekama Muro in Rabo pa se prekmurščina vsak dan govori. Ker pa zapisana oblika prekmurščine sama po sebi ne da veliko splošnemu bralcu, je nujno, da je zraven še zvočni zapis. Tako so vseh 57 besedil zvočno interpretirali vešči govorci prekmurščine, radijski voditelji in ostali, ki nastopajo in vsa besedila v prekmurščini tudi prebrali.
Je bila ta knjiga za vas kot urednico izziv?
Sama sem po rodu Prekmurka. Ta projekt sama vidim tako, da smo s to knjigo naši prekmurščini postavili spomenik. Dejansko smo dobili dokument o obstoju prekmurščine v pisani in zvočni obliki.
