Kmetje iz Podravja in drugih koncev Slovenije so si v okviru strokovne ekskurzije KGZ Ptuj letos ogledali tri kmetije z območja Podravja, kjer so jim bile praktično in teoretično predstavljene dobre prakse reje govedi s poudarkom na blaginji živali, robotizaciji in ohranjanju okolja. To so bile kmetije Čampa z Destrnika, Frešer s Šmartnega na Pohorju in kmetija Hajšek z Ložnice pri Makolah.
Andrej Hajšek je ob obisku (v večini mladih) kmetovalcev najprej izpostavil napredek kmetije in kmetijstva v zadnjih treh desetletjih, od ročne do robotske molže, prav tako pa ne gre spregledati šest let starega hleva za 120 krav molznic in še 20 presušenih krav, ki je bil skrbno načrtovan ob strokovni podpori kmetijskih svetovalcev. Vse investicije so pogojene seveda z denarjem. »Banke želijo denar nazaj,« je enostavno in brez olepševanj dejal Hajšek. Da bi z dano količino molznih krav dosegli najboljše rezultate, jih enkrat ali dvakrat na mesec obišče avstrijski strokovnjak za prehrano živali. »Delati moraš brez napak ali s čim manj napakami,« je dejal mladi kmetovalec, ki sodi med največje v Podravju. »Opozori nas, kaj delamo narobe, ali izpostavi, kaj delamo prav. Z njim sodelujemo že skoraj osem let, plačan je po litru mleka in na leto za svetovanje namenimo več tisoč evrov, vendar je ta strošek povrnjen. Če želim vrniti posojila, si napak ne smem dovoliti. Sicer pa je najpomembnejše, da imaš krave rad,« je še povedal.
Nobena ura v hlevu ni preveč
Kmete je ob obisku kmetije poleg velikega, svetlega, zračnega hleva zanimal tudi robot za molžo. »Imamo poln hlev, ob tem pa bi radi vpeljali tudi robotsko molžo,« je dejal kmetovalec Simon Bela iz Svete Trojice, ki na kmetiji redi okrog 160 glav govedi. Tudi Simon Kotnik iz Šikol pravi, da se na kmetiji spogledujejo z robotizacijo, a da največjo dilemo predstavlja višina naložbe.
Andrej Hajšek, bodoči prevzemnik kmetije, je priznal, da robot kmeta odreši fizičnega dela – molže, vendar pa robot ne zmanjša njegove prisotnosti v hlevu. »Odnos do živali je ključen. Nobena ura v hlevu za opazovanje živali ni preveč. Dobro počutje krav, kakovostna in zadostna krma, selekcija, proces osemenjevanja – vse vpliva na količino namolzenega mleka.« Količina mleka pa je seveda ključni prihodek kmetije, ki omogoča pokritje investicij, tudi robota za molžo, ki sodi med večje naložbe.
V nekaj desetletjih od ročne do robotske molže
Cene robotov za molžo se gibljejo od 120 tisoč evrov brez DDV (to je robot za 60 krav molznic), letni stroški servisa so od tri tisoč do šest tisoč evrov, odvisno od števila krav molznic, je slišati na terenu, povedanemu pa je pritrdil tudi Andrej Jamšek iz podjetja Delaval. Investicija je obsežna, vendar pa je robotizacija slovenskega kmetijstva prihodnost, pravi. »Trenutno tri tisoč kmetij oddaja mleko, trend je, da bo število kmetij do leta 2030 upadlo na dva tisoč. Na drugi strani pa se bo na posameznih kmetijah povečeval stalež živali. In ravno vpeljava robotske molže je po navadi prelomna točka obstoja kmetije. Robot zmanjšuje prisotnost v hlevu ob točno določenih urah ter na dolgi rok povečuje mlečnost,« je glavne prednosti izpostavil Jamšek.