Splošna javnost je njegove besede in vse naslednje, zlasti ko je govoril o nujno potrebni reformi zdravstva in konkretnih korakih, kaj je treba storiti, da bo zdravstvo tako, kot mora biti, vzela zelo resno. Junija je prevzel omenjeni resor, danes, skoraj šest mesecev kasneje, pa je moč potegniti sklep, da je bilo besed več kot realizacije. A minister je glede tega iskren in pravi, da ni tako preprosto. Da je pritiskov veliko in da "vsi vidijo samo sebe in bi radi rešitev takoj".
Med prve poteze, ki si jih je zadal, so spadali ukrepi v zvezi s pripravo jasne strategije za spopadanje z morebitnimi novimi vali epidemije covida-19. Slovenci so najbolj "zagrabili" napoved, da zapiranja družbe ne bo več, kar je naletelo na veliko odobravanje. Tudi njegova napoved, da bo upravljanje epidemije ob novih valih okužb prevzel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), torej stroka, ne pa politika, je bila dobro sprejeta.
Ali bo res več svobode in manj strogih ukrepov, bo lahko zdravstveni resor pokazal šele ob intenzivnejših valih širjenja covida-19, saj smo do zdaj imeli razmeroma mile, skoznje pa je država lahko krmarila brez posebnih ukrepov.
Prvi vtisi so bili torej dobri, zlasti v luči tega, kar je počel prej, ko je bil eno od redkih imen iz zdravstva, poleg kirurga onkologa Erika Breclja, ki je opozarjal na težave zdravstva in na korupcijo. Spomnimo, da sta z Brecljem pred desetletjem ustanovila iniciativo zdravnikov, ki se bo borila proti njej.
S tem se je prikupil
Od ljudi dobro sprejeta je bila tudi poteza, ki jo je "povlekel" v šempetrski bolnišnici, kjer je delal kot predstojnik oddelka za ortopedijo. Spomnimo, da je na začetku letošnjega leta tam dal odpoved zaradi krčenja delovanja ortopedije, saj se je omenjeni zdravstveni zavod moral podrediti pritisku covidnih bolnikov. "Dal sem odpoved. Tam ne bom več delal, v fokusu so predvsem covidni pacienti," je takrat izjavil. Ljudem je s tem jasno pokazal, da mu je za paciente mar.
Njegove obljube so se nato vse bolj izgubljale, tudi konkretnih dejanj je bilo vse manj oziroma je bil tak občutek. Imata ga tudi Boštjan Kersnič, zdravnik in vršilec dolžnosti (v. d.) strokovnega direktorja Splošne bolnišnice (SB) Novo mesto, in Živojin Stevanović, prav tako zdravnik in v. d. predstojnika medicinskega sektorja v SB Novo mesto, ki sta v odmevnem članku našega medija, objavljenem septembra, povedala, da sta se z Bešičem Loredanom, ko je bil kandidat za ministra, srečala in je nanju naredil vtis, saj jima je prisluhnil in bil dovzeten za njuno obširno analizo težav zdravstvenih zavodov, za kar sta našla tudi rešitve. Po njunih besedah jima je dejal, da bo resno in hitro zagrizel v reševanje zdravstva ter da je na voljo za dialog. Povabil ju je celo k sodelovanju, a se od takrat ni zgodilo veliko, sta sogovornika povedala pred dobrim mesecem.
Zamenjave v svetih zavodov zaradi rdečih številk
Že ko je primorski ortoped nastopil visoko državno funkcijo, je bilo jasno, da bo zelo verjetno minister, ki bo med vsemi, ki so kadarkoli vodili ta resor, pa tudi med preostali ministri aktualne vlade, najbolj na udaru, saj je zdravstvo ena izmed črnih točk naše države, epidemija pa je stanje samo poslabšala.
Ena od prvih potez Danijela Bešiča Loredana je bila zamenjava članov svetov zavodov v devetih bolnišnicah, in sicer zaradi slabega poslovanja. Takrat so povedali, da bodo v svetih zavodov z novimi ljudmi najprej poskušali stabilizirati stanje, nato pa zagotoviti pozitivno poslovanje ob koncu leta. Uvedli so tudi nadzor nad bolnišnicami, ki ga izvaja nov urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu pod vodstvom Aleša Šabedra, sicer nekdanjega ministra za zdravje in generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Po podatkih za prvih pet mesecev letos 15 bolnišnic posluje negativno, skupna kumulirana izguba znaša skoraj 41 milijonov evrov. Bolnišnice z največjo izgubo so UKC Ljubljana (24 milijonov evrov), UKC Maribor (3,5 milijona evrov), celjska bolnišnica (4,4 milijona evrov), slovenjgraška bolnišnica (štiri milijone evrov), murskosoboška bolnišnica (1,5 milijona evrov) in kranjska porodnišnica (pol milijona evrov).
Slabo vodenje ali ...?
Prej omenjena Kersnič in Stevanović iz SB Novo mesto sta nam sicer za septembrski članek v zvezi s slabim poslovanjem bolnišnic pojasnila, da so za rdeče številke bolj odgovorna slaba plačila za določene storitve, ki jih zdravstveni zavodi izvajajo. Povedala sta, da ima z izbranim posegom oziroma obravnavo pacienta z določeno boleznijo zdravstveni zavod 8000 evrov stroškov, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pa prejme samo 2000 evrov, kar pomeni, da bolnišnica pri tem ustvari 6000 evrov izgube. Po njunem mnenju torej minusi bolnišnic ne pričajo o tem, da zdravstveni zavod dela slabo. "Bolnišnica lahko dela imenitno, le od ZZZS za opravljene aktivnosti prejme premalo, za kar pa je odgovoren sistem vrednotenja SPP (skupina primerljivih primerov), ki predstavlja osnovo, na kateri temelji plačevanje zdravstvenih storitev bolnišnicam od zdravstvene zavarovalnice," sta osvetlila sliko.
Čakalne dobe ostajajo
Za uspeh Bešiča Loredana sicer zagotovo lahko štejemo sprejetje zakona o nujnih ukrepih, ki posega v več zakonov s področja zdravstva, s ciljem zagotovitve stabilnosti zdravstvenega sistema. Med drugim z njim naslavljajo dolge čakalne dobe v zdravstvu oziroma zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev, in sicer z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo.
V zvezi s čakalnimi dobami posebnega učinka še ni videti, so pa uresničili dodatke, saj je prejšnji teden začela veljati vladna uredba, ki določa merila za določanje dodatka za povečan obseg dela na primarni ravni zdravstva. Posamezen zdravstveni delavec bo ob izpolnjevanju meril upravičen do 2000 evrov bruto mesečnega dodatka. Uredba obremenjenim ambulantam prav tako prinaša možnost zaposlovanja dodatnega kadra.
Če potrebujete nujno pomoč, zdravnika ni
Bešič Loredan je poleti napovedal tudi projekt ureditve mreže nujne medicinske pomoči (NMP), a je poudaril, da ga bodo predstavili šele po lokalnih volitvah in ga poskušali izpeljati prihodnje leto. Zakaj odlašati, je bilo vprašanje, ki se je ob tej napovedi porajalo javnosti in zaposlenim na NMP. Zlasti slednjim, saj iz prve vrste doživljajo težave pri zagotavljanju zdravnikov za delo v ambulantah NMP. Zdravstveni dom (ZD) Kočevje denimo minulo poletje zaradi dopustov in številnih odsotnosti, navkljub večtedenskemu trudu, ni zmogel zagotoviti 24-urne prisotnosti zdravnika v ambulanti NMP.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je takrat dejal, da imajo na ministrstvu jasne načrte ureditve tega področja in bodo ustanovili delovno skupino, ki jo bodo predstavili septembra, rešitve pa bodo iskali z lokalno skupnostjo in jih predstavili po jesenskih lokalnih volitvah: "Ne želimo namreč, da bi bila to tema predvolilnih bojev," so bile poletne obljube ministra za zdravje
A septembra predstavitve delovne skupine po naših informacijah ni bilo, kar so z razočaranjem ugotavljali zlasti zaposleni v NMP oziroma vodstva zdravstvenih zavodov, ki niso sposobna zagotoviti kadra, ki bi omogočal običajno delovanje zdravstva v delu, kjer rešujejo življenja ...
Golob je zadovoljen
Ena od resnejših preizkušenj za ministra za zdravje je bil incident v celjski bolnišnici, ko se je zgodila napačna identifikacija pacientov. Zaradi dogodka je dejal, da "če bo premier ocenil, da sem soodgovoren za dogajanje, bom prevzel odgovornost in odstopil", kar se ni zgodilo, saj premier Robert Golob njegovega odstopa ni sprejel. Ocenil je celo, da dela odlično.
Hud izziv za Danijela Bešiča Loredana so tudi zdravniki, ki želijo višje plače in se z njim pogajajo zadnja dva meseca v luči grožnje s stavko. Ta je bila napovedana za 19. oktober, a so jo kasneje preklicali.
Izšlo se mu ni niti, ko je v zvezi z aktivnostmi za skrajševanje čakalnih dob napovedal, da bodo do 15. septembra imeli realne podatke o čakalnih seznamih, glede katerih vse kaže, da jih vodijo z veliko pomanjkljivostmi. A kot priznava, je bil omenjeni rok zastavljen preveč optimistično.
Tako se odziva
Nazadnje je razočaral tudi izbris terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov skoraj 6000 ljudem. Na ministrstvu za zdravje so namreč oktobra znova vzpostavili sistem brisanja neizkoriščenih terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov. Pri tem je bilo prizadetih 5977 oseb, ki so imele eno ali več napotnic za pregled v prihodnosti, torej pregled, ki se ga še niso mogli udeležiti, a so jim prihodnje termine izbrisali.
Bešič Loredan se zaveda kritik in očitkov. V enem od nedavnih intervjujev za Slovensko tiskovno agencijo je dejal, da je delo veliko težje od pričakovanj predvsem zaradi pritiskov različnih interesnih skupin. "Vsi vidijo samo sebe in vsi bi radi rešitev takoj; zakaj prej niso bili tako agresivni, ne povedo," je izjavil.
Meni, da je kljub svoji slabi izkušnji z delom v javnem zdravstvenem zavodu še vedno zagovornik močnih in uspešnih javnih zdravstvenih zavodov. "Želim si spremeniti delovanje javnega zdravstvenega sistema tako, da se nobenemu zdravniku ali preostalim zaposlenim v zdravstvu ne bo zgodilo to, kar se je meni – da sem želel zdraviti, pa sem bil zaradi tega odpuščen oziroma mi je bilo delo prepovedano in sem bil odstranjen iz procesa dela," je dejal.
