Direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo je opozorila, da tehnologija spreminja naša življenja, navade, tudi način izvrševanja finančnih transakcij. Spletna plačila pa ne prinašajo le prednosti, temveč tudi pasti, pri čemer lahko za svojo varnost pred zlorabami poskrbimo le sami. Digitalna pismenost evropskih državljanov je glede na razpoložljive podatke "žalostno nizka", saj jih 44 odstotkov ne obvlada osnovnih digitalnih veščin, je nadaljevala. Vsak dan se v Evropi zabeleži 4000 digitalnih napadov, 95 odstotkov vseh pa je povezanih z neosveščenostjo, je razkrila.
Letos že 790 prijav, oškodovani za več kot 12 milijonov evrov
David Gracer iz uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi je povedal, da so spletne goljufije od izbruha pandemije covida-19 v skokovitem porastu. Lani je bilo po njegovih besedah v Sloveniji več kot 600 prijav s skupnim oškodovanjem v višini več kot 12 milijonov evrov, letos pa so prejeli že 790 prijav s skupnim oškodovanjem blizu 14 milijonov evrov. Med najpogostejšimi prevarami je omenil investicijska vlaganja (kriptovalute), ko spletni goljufi pokličejo uporabnike in jim priporočajo vlaganja v določene sheme. Posebej je izpostavil tudi t. i. vrivanje v poslovno komunikacijo (BEC), pri čemer goljufi ciljajo na podjetja. V teh primerih prevzamejo identitete prodajalcev in jih napeljejo k plačilu naročene robe na nek drug tekoči račun. Posvaril je tudi pred goljufijami z nikoli dostavljenimi artikli, ko uporabniki prek nepreverjenih spletnih strani naročajo poceni artikle, po katerih je v danem trenutku veliko povpraševanja, dandanes denimo pelete.
Pogoste so romantične in nigerijske prevare. Pri prvih goljufi vzpostavljajo stik s starejšimi osamljenimi ženskami, se pogovarjajo z njimi prek različnih aplikacij, nato pa jih začnejo prositi za pomoč v obliki nakazil. Pri drugih pa se predstavljajo kot bankirji, direktorji, dobitniki lota, pri čemer uporabnikom obljubljajo priložnosti za pridobitev veliko denarja in vabijo k nakazovanju sredstev.
Izvabljanje podatkov za dostop do spletne banke
Kriminalist je izpostavil še ponujanje ugodnih kreditov prek različnih spletnih oglasov, za katere se pred izplačilom, do katerega ne pride, zahteva plačilo zavarovalnih ali notarskih stroškov, ter lažno tehnično pomoč, ko goljufi uporabnike kontaktirajo z lažno novico, da je njihov računalnik okužen, jih napeljejo k namestitvi programov za oddaljen dostop do računalnika in razkritju podatkov za dostop do spletne banke, kar se konča z izpraznitvijo bančnega računa.
Posebej je spregovoril še o phisingu podatkov za dostop do elektronskih bank, in sicer prek pošiljanja sporočil SMS in elektronske pošte v imenu bank, v katerih se skrivajo povezave do lažne spletne banke. Uporabnik misleč, da gre za njegovo spletno banko, vtipka podatke, ki jih goljufi izkoristijo za prenakazila njegovih sredstev, običajno v tujino.
Denar je največkrat izgubljen
Denarna sredstva v spletnih goljufijah so običajno izgubljena za vedno. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT Gorazd Božič je dejal, da se storilci dobro zavedajo, da morajo svoje sledi skriti. V tej luči uporabljajo kriptovalute, ki otežujejo sledenje, pri nakazilih pa račune t. i. bančnih mul. Pogosto delujejo iz držav, kjer je mednarodni policijski pregon nemogoč - ali zaradi geopolitičnih razmer (Rusija) ali ker ni mehanizma mednarodnega sodelovanja (države podsaharske Afrike).
Prav zato je posebej pomembno osveščanje, je v nadaljevanju poudarila koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu Jasmina Mesić. Kot je navedla, so prevare pogosto tehnično povsem nezahtevne, temeljijo pa na psihologiji prestrašiti uporabnika, da mora hitro odreagirati, posredovati podatke, sicer se mu bo blokiralo bančni račun, zbrisalo maile ... Vsem je svetovala preventivni ukrep 3P: preveriti pošiljatelja, povezavo in priponko. Številne informacije so na voljo tudi na njihovi spletni strani.
