V Sloveniji smo po podatkih statističnega urada lani pridelali okoli 84.000 ton grozdja, na približno 15.000 hektarjih vinogradov je raslo skoraj 59 milijonov trsov, prevladovale pa so bele sorte grozdja, ki jih je bilo dobri dve tretjini. Skupni pridelek je bil lani za petino manjši od predhodne letine, ki je veljala za dobro.
Letos manjši pridelek
Letošnji pričakovani povprečni pridelek grozdja naj bi bil za okoli deset odstotkov slabši od lanskega, ocenjuje direktor Vinske družbe Slovenije in prvi mož sežanskega podjetja Vinakras Marjan Colja. "Ni ravno hud padec, je pa res, da sta bila zdaj zaporedoma dva letnika, ki nista bila preveč bogata, zato vinarji večjih zalog vina trenutno nimajo in bodo prišli ravno skozi." Letošnji letnik je bil po njegovih besedah precej zahteven: na Štajerskem je spomladi pestila peronospora, pozneje pa je zlasti Primorsko prizadela suša, ki je precej zdesetkala zgodnje sorte. Poleg tega vinarje skrbi še draginja – višajo se cene energentov in repromateriala, ki ga včasih sploh ni moč dobiti, a ob tem cen vina ne morejo ustrezno dvigovati, saj je kupna moč v Sloveniji zelo omejena, ljudje pa se lažje odrečejo kakovostni vinski kapljici kot nujnejšim prehranskim in drugim izdelkom. "Še huje, kupovati začnejo nizkocenovno, s tem pa ponavadi tuje vino," je dodal Colja.
Letno spijemo okoli 35 litrov vina na prebivalca
Sicer je povprečni prebivalec Slovenije po podatkih statistikov lani porabil 35 litrov vina, od tega 66 odstotkov belega. V trgovini smo za nakup litra namiznega vina odšteli povprečno 1,87 evra, za nakup litra kakovostnega vina pa 4,59 evra. V gostinskem lokalu je bilo za liter kakovostnega vina treba odšteti 16,07 evra. Cene vina v Sloveniji so, tako Colja, letos še vedno bolj ali manj na ravni preteklih let, nekateri so sicer malenkost dvignili cene, a večinoma še vedno čakajo, kaj se bo zgodilo na trgovskih policah.
