V lanskem letu se je rodilo 18.984 otrok oziroma 217 (en odstotek) več kot leto prej. Dečkov je bilo 9822, deklic pa 9162. Na 1000 prebivalcev se je rodilo 9 otrok, kar je nekoliko več kot v prejšnjem letu, ko se je na 1000 prebivalcev rodilo 8,9 otroka, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (Surs).
Regija z najvišjo rodnostjo je že več let jugovzhodna Slovenija. Najmanj rojenih otrok na 1000 prebivalcev je bilo lani v obalno-kraški in pomurski statistični regiji.
»Zožena reprodukcija«
Od leta 2019 – pandemija je izbruhnila konec decembra 2019, v Sloveniji pa smo prvi primer okužbe zabeležili 4. marca 2020 – se povprečne starosti mater ob rojstvu otroka niso spremenile. Ženske so v povprečju rodile pri starosti 31,1 leta, kažejo podatki Sursa. Kakor tudi, da so tiste, ki so rodile prvič, imele 29,6 leta, kar so najvišje vrednosti po 2. svetovni vojni.
Naravni prirast je v Sloveniji vsako leto od 2017 negativen, saj vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Naravni prirast je bil v letu 2021 pozitiven samo v dveh poletnih mesecih. Na letni ravni je znašal –4277 prebivalcev oziroma –2,0 na 1000 prebivalcev.
Celotna stopnja rodnosti je za leto 2021 znašala 1,64. Sorazmerno so največ otrok rodile matere v starosti med 27 in 32 let. Največ, 138 otrok, je rodilo 1000 žensk, starih 29 let. Tako veliko otrok je nazadnje rodilo 1000 žensk v starosti 22 let, in sicer leta 1989.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa ugotavljajo, da je v zadnjem obdobju opaziti porast stopenj rodnosti žensk v višjih starostih, po 40. letu.
Razloga, da je rodnost do leta 2021 upadala, sta odločitev žensk za poznejše materinstvo in zmanjševanje števila žensk v rodni dobi, kar je posledica zmanjšanja rodnostih v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Surs ob tem še navaja, da je za prebivalstvo Slovenije še vedno značilna tako imenovana zožena reprodukcija, kar pomeni, »da se rodi premalo otrok, da bi se prebivalstvo obnavljalo po enostavni poti«.
Leta 2100 deset odstotkov manj
Projekcije EUROPOP2019, ki jih je Eurostat pripravil za vse države članice Evropske unijo, Islandijo, Liechtenstein, Norveško in Švico, Sloveniji napovedujejo povečevanje prebivalstva do približno leta 2024. Prebivalstvo naj bi se povečalo na približno 2.116.000, nato naj bi število prebivalcev začelo počasi padati. V začetku leta 2100 naj bi imela Slovenija 1.888.000 prebivalcev, kar je deset odstotkov manj kot v letu 2019, ki je začetno leto teh projekcij.
Predvideva se, da se bo v letu 2100 v Slovenijo priselilo 5300 prebivalcev več, kot se jih bo iz nje odselilo. To je približno dve tretjini manj, kot je znašal selitveni prirast Slovenije s tujino leta 2019.
Po navedbah statistikov naj bi se v prihodnosti celotna stopnja rodnosti v Sloveniji večinoma enakomerno dvigala in leta 2100 dosegla vrednost 1,72. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu naj bi se daljšalo in dečki, rojeni v Sloveniji leta 2100, bi lahko pričakovali, da bodo živeli 89 let, deklice pa 93 let.
Medtem ko so leta 2019 starejši (stari 65 ali več let) predstavljali 19,8 odstotka prebivalstva, naj bi bilo leta 2100 v tej starostni skupini nekaj več kot 31 odstotkov prebivalcev Slovenije.
Regija z najvišjo rodnostjo je že več let jugovzhodna Slovenija. Najmanj rojenih otrok na 1000 prebivalcev je bilo lani v obalno-kraški in pomurski statistični regiji.
Delež otrok (mlajši od 15 let) pa se bo predvidoma nekaj let še zniževal in leta 2037 dosegel minimum (okoli 12,5 odstotka). Leta 2100 naj bi bilo otrok med prebivalci 13,5 odstotka.
Najnižja stopnja v Evropi
Do leta 2100 naj bi se število prebivalcev na svetu sicer povišalo na 11 milijard, izhaja iz poročila oddelka Združenih narodov za gospodarske in socialne zadeve z naslovom Obeti za svetovno prebivalstvo. Ob tem velja omeniti, da bo polovica rasti prebivalstva potekala le v devetih državah, medtem ko se bo ob upadanju stopnje rodnosti drugje po svetu rast prebivalstva umirjala. Te države so Indija, Nigerija, Pakistan, Demokratična republika Kongo, Etiopija, Tanzanija, Indonezija, Egipt in Združene države Amerike.
Najnižja, 2-odstotna stopnja rasti je predvidena v Evropi in Severni Ameriki. Poročilo navaja, da bo do leta 2050 eden od štirih ljudi, ki živijo v Evropi in Severni Ameriki, star 65 let ali več.
