Že pred letošnjimi lokalnimi volitvami je v Velenju, šestem največjem slovenskem mestu, prišlo do presenečenja. V tekmo za položaj župana je namreč šel tudi Milan Medved, nekdanji direktor Premogovnika Velenje, ki ga je s slabimi poslovnimi odločitvami pred desetletjem spravil na rob stečaja. »Za seboj imam dobre rezultate dela, zgovorne same po sebi,« je ob napovedi kandidature dejal Medved.
Toda pri tem je Medved zamolčal, da je bil pred tremi leti pravnomočno obsojen zaradi oškodovanja družbe, ki jo je vodil. Razkrivamo namreč, da bi moral Medved, nekoč eden najmočnejših ljudi v domači energetiki, premogovniku plačati 130 tisoč evrov odškodnine zaradi spornega posla z velenjsko občino, ki jo želi zdaj voditi. Toda Medved, ki je že pred leti vse premoženje prenesel na sorodnike, se je plačilu izognil. Odškodnino je namreč premogovniku izplačala zavarovalnica.
S tem se je Medved v celoti rešil bremena odgovornosti za finančni potop premogovnika, ki ga je vodil med letoma 2007 in 2014, torej tudi v času gradnje projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), pri katerem je zavajal s ceno premoga. V poznejši kriminalistični preiskavi nikoli ni imel statusa osumljenca. Četudi so revizorji pregledali več domnevno spornih poslov, se v premogovniku nikoli niso odločili za vložitev več odškodninskih tožb. Še več: velik del članov Medvedove liste, ki ima tiho podporo SDS, zdaj prihaja prav iz premogovnika.
Zemljišče za 90-krat preplačali
Da je bil Medved pravnomočno obsojen zaradi oškodovanja Premogovnika Velenje, do zdaj ni bil znano javnosti. To so poskušali prikriti tudi v premogovniku. Ko so pred tednom dni o tem novinarji Necenzurirano.si poskušali pridobiti uradne informacije, so jim pojasnili, da je zadeva pravnomočno zaključena, drugih podrobnosti pa niso želeli komentirati. Šele naknadno so jim iz premogovnika, ki ga vodi Janez Rošer, sporočili, da se je zadeva končala v njihovo korist.
Prvo in edino tožbo zaradi oškodovanja družbe je premogovnik proti Medvedu vložil leta 2015, ko je vodenje družbe prevzel Ivan Pohorec. Z njo je zahteval odškodnino zaradi spornega posla, ki ga je Medved leta 2012 sklenil z Mestno občino Velenje. Šlo je za zakup degradiranega zemljišča, ki leži v pridobivalnem območju premogovnika, v neposredni bližini deponije pepela. Tam so želeli urediti lesnopredelovalni obrat za izdelavo peletov.
Po ceniku sklada kmetijskih zemljišč bi premogovnik za 15-letni zakup tega zemljišča plačal slabih 1500 evrov. Toda družba je zanj brez poslovno utemeljenega razloga plačala več kot 130 tisoč evrov, torej skoraj 90-krat več. Medved se je branil, da je pogodbo o zakupu zemljišča podpisal zgolj po funkciji, celoten posel pa naj bi operativno vodil Ludvik Golob, takrat njegova desna roka, pozneje pa direktor. Medved je poudarjal, da poslu ni posvečal več pozornosti, ker je bil po vrednosti prenizek. Če pogodbe ne bi podpisal, bi se ves projekt ustavil. Ravno to se je kljub njegovemu podpisu tudi zgodilo.
Premogovnik dobil denar, a ne od Medveda
Po treh letih, jeseni leta 2018, je premogovniku dalo prav okrožno sodišče v Celju. Odločilo je, da Medved »ni ravnal v skladu s svojimi obveznostmi ravnanja pri vodenju poslov kot dober gospodarstvenik in je samovoljno in mimo pooblastil sklenil škodljivo pogodbo«. Kot je razvidno iz dokumentov, ki smo jih v uredništvu Necenzurirano.si dobili na vpogled, je Medveda dodatno obremenilo dejstvo, da bi o pogodbi po poslovniku moralo kolektivno odločati poslovodstvo, toda podpisal jo je le Medved.
Na to se je Medved pritožil, vendar ni bil uspešen. Po informacijah Necenzurirano.si je višje sodišče v Celju spomladi leta 2019 zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Kmalu zatem je premogovnik v celoti dobil povrnjeno škodo.
Toda 130 tisoč evrov z obrestmi ni plačal Medved, ampak ena od tujih zavarovalnic, pri kateri je imel premogovnik zavarovano odgovornost organov vodenja in nadzora. Gre za obliko zavarovanja, s katero se družbe zaščitijo, da čim hitreje pridejo do odškodnine. Zavarovalno polico, ki je po naših informacijah veljala še pet let po njegovem odhodu iz družbe, je podpisal prav Medved. V takšnih primerih zavarovalnica od direktorjev, ki so obsojeni na plačilo odškodnine, običajno denar poizkuša izterjati z regresnim zahtevkom. Ali ga je zahtevala tudi od Medveda, uradno ni mogoče izvedeti.
Kako je Medved umaknil svoje premoženje
V vsakem primeru bi bila prepozna. Že septembra 2014, pol leta po odhodu iz premogovnika, je namreč Medved na dva sorodnika z darilno pogodbo prenesel polovico 378 kvadratnih metrov velike družinske hiše v Velenju, kjer ima še vedno prijavljeno stalno prebivališče. Z obema je sklenil pogodbo o preužitku, ki mu omogoča dosmrtno bivanje v tej nepremičnini. Njeno vrednost je skupaj s pripadajočim zemljiščem geodetska uprava (Gurs) pred leti ocenila na več kot 300 tisoč evrov.
Junija 2015, le dva tedna po skupščini premogovnika, na kateri je izvedel, da ga zelo verjetno čaka tožba, je Medved na enak način na ženo prenesel še eno nepremičnino v vasici Vantačići na hrvaškem otoku Krk. Gre za sto kvadratnih metrov velik apartma v hiši, v kateri so si jih leta 2007 omislili tudi nekateri drugi igralci iz afere TEŠ 6: nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik, pokojni Ivan Atelšek, nekdanji predsednik nadzornega sveta TEŠ, ki je veljal za nekakšno sivo eminenco šaleškega lobija, in lobist Peter Kotar, ki je bil svetovalec francoskega Alstoma kot dobavitelja opreme za TEŠ 6.
V premogovniku so bili prepričani, da je Medved s temi manevri v resnici skril lastno premoženje. Na celjsko sodišče so zato leta 2017 vložili tožbo na ničnost pogodbe o preužitku, ki so jo leta 2014 sklenili člani družine Medved. Toda umaknili so jo leta 2019, ko so dobili denar zavarovalnice. Ta pa takšne tožbe ni vložila, saj se je po neuradnih informacijah zaradi dolgotrajnosti postopkov že iztekel zakonski rok, v katerem bi lahko to storila.
