Novice Svet24

M. Ž., arhiv DL

Kar nekaj izzivov z novimi zaposlitvami so imeli na Osnovni šoli Dolenjske Toplice. »Za pedagoške poklice se dijaki vse manj odločajo in tako tudi za razpise, ki jih objavi šola, prejmemo manj vlog kot pred leti. Pred štirimi leti smo denimo za razpis za učitelja oddelka podaljšanega bivanja prejeli 43 vlog, letos pa sedem. Na razpisih zelo težko dobimo ustrezen kader, saj večina ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev za zaposlitev, poleg izobrazbe je namreč treba imeti opravljen tudi strokovni izpit,« je opozorila ravnateljica Andreja Koščak, ki se je poleti predvsem ukvarjala z iskanjem novega učitelja matematike in fizike, saj jo je učiteljica konec šolskega leta obvestila, da se bo zaposlila na šoli bližje domu. Med poletnimi počitnicami so imeli tri razpise, na katere se ni prijavil nihče. Obrnila se je na nekaj ljudi, ki imajo ustrezno izobrazbo, a jih delo v osnovni šoli ni zanimalo, tudi na vse ljubljanske in mariborske fakultete ustrezne smeri je poslala oglas za delo. Obrnila se je tudi na Zavod RS za šolstvo, kjer so ji odgovorili, da je problem vseslovenski, da ni edina s to težavo in da se tega zavedajo. »Ponovno sem povprašala nekaj ljudi in z njihovo pomočjo uspešno rešila kadrovsko stanje za letošnje šolsko leto. V četrto je šlo, me pa že zdaj skrbi prihodnje šolsko leto,« je poudarila.

Strah pred »gasilskimi« ukrepi

Osebni arhiv

Dodala je, da je največje pomanjkanje učiteljev fizike, tehnike, računalništva, pa tudi matematike in kemije, občasno so se že začele kazati težave pri biologiji in razrednem pouku. »Na fakultetah pravijo, da se kljub vsemu trudu za promocijo teh deficitarnih študijev med dijaki zanimanje nikakor ne poveča. Morda bomo morali ravnatelji in fakultete, ki izobražujejo najbolj deficitarne diplomante, javno izreči poziv, da se morda na najvišjih ravneh glede tega kaj spremeni. Aktivirati bi bilo treba močnejše motivacijske ukrepe,« je razmišljala ravnateljica in pridala, da se boji hitrih rešitev, ki bi bile namenjene samo trenutnemu gašenju resne problematike, ki jih čaka, in bi zelo znižale kakovost izobraževanja.

Malo tudi strokovnih delavcev

Pomanjkanje učiteljev občutijo tudi na Osnovni šoli Brežice, in sicer za fiziko in delno kemijo ter za izvajanje pouka podaljšanega bivanja. »Seveda pa že dolgo primanjkuje učiteljev za dodatno strokovno pomoč, zlasti s specialnopedagoško izobrazbo za motnje v duševnem in telesnem razvoju, pa tudi drugih profilov: psihologov, pedagogov, socialnih pedagogov. Tudi do logopedov in pedopsihiatrov, ki pa se ne zaposlujejo v osnovnih šolah, ampak v zdravstvu, naši učenci in starši težko dostopajo,« je pojasnila ravnateljica mag. Marija Lubšina Novak. V prihodnjih nekaj letih se bo na njihovi šoli upokojilo okoli osem strokovnih delavcev šole.

Vzrokov za te težave je po njenem mnenju gotovo več. »Ravnatelji že nekaj let opozarjamo, da bodo nastale težave s kadrom, saj se večajo generacije otrok in s tem potrebe šol po večjem številu učiteljev. Če želimo uvesti v sistem dobre izkušnje iz poskusov, ki jih izvajamo na nekaterih šolah, bomo prav tako potrebovali več strokovnih delavcev. Menim, da kadrovske šole ne upoštevajo potreb 'baze',« je dejala.

V treh letih 38 v pokoj

M. Ž., arhiv DL

V Šolskem centru Novo mesto, največjem srednješolskem središču v Sloveniji, po besedah direktorja dr. Mateja Forjana za zdaj upokojitve delavcev in morebitne druge odhode zaposlenih uspešno obvladujejo. Pridejo pa težje do učiteljev strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega pouka strojništva, farmacije, kemije, elektrotehnike in gradbeništva. V prihodnjih treh šolskih letih bo pogoje za upokojitev doseglo 38 učiteljev, med njimi 31 učiteljev strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega pouka z različnih področij, največ iz strojništva in elektrotehnike, kjer že zdaj iščejo ustrezen kader. »Izziv bo v tako kratkem času nadomestiti toliko zaposlenih, ampak vseeno računamo, da smo s spodbudnim okoljem, stabilnostjo zaposlitve in različnimi drugimi motivacijskimi prijemi zadosti dober in zaželen delodajalec, da bomo uspešni.«

Opozoril je še, da v poklicnem in strokovnem izobraževanju nastajajo velike težave, saj se ogromno kadra upokojuje, delo učitelja strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega pouka pa za mlade ni zanimivo, ker so plače učiteljev začetnikov v primerjavi s plačami v gospodarstvu prenizke, hkrati jih brez pridobljene pedagoško-andragoške izobrazbe in strokovnega izpita ne morejo zaposliti za nedoločen čas. In kje Forjan vidi rešitve? V avtonomiji šole pri urejanju višjega izhodiščnega plačnega razreda za te učitelje, zdaj je namreč potrebno soglasje resornega ministrstva; v večjem upoštevanju preteklih delovnih izkušenj, ne samo pri uvrščanju v izhodiščni plačni razred, ampak tudi pri napredovanju v naziv; da bi obstajalo prehodno obdobje za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe in strokovnega izpita; pa tudi v tem, da se zmanjša obseg pedagoško-andragoške izobrazbe.

Primanjkuje tisoč učiteljev

V sindikatu Svizso ob svetovnem dnevu učiteljev med ključnimi težavami poleg pomanjkanja kadra izpostavili tudi neustrezno vrednotenje poklica in neposluh odločevalcev. Poudarili so, da je nujno, da šolska politika in vlada ukrepata, sicer se bo pomanjkanje učiteljev v prihodnjih letih še stopnjevalo. Po uradnih podatkih primanjkuje tisoč učiteljev, neuradno naj bi bilo to število še precej večje, celo pet tisoč. Po besedah glavnega tajnika Branimirja Štruklja verjetno ne ena ne druga številka nista natančni. Je pa res, je dodal, da so potrebe po učiteljih bistveno večje, kot se zdi na zavodu za zaposlovanje, saj si ravnatelji prizadevajo zapolniti to vrzel z obstoječim kadrom, ki ga tako dodatno obremenijo.

Štipendije in pripravništva

Na šolskem ministrstvu pravijo, da se zavedajo problematike pomanjkanja. Tako so za šolsko leto 2022/23 po desetih letih ponovno razpisali klasična pripravniška mesta s sklenjenim delovnim razmerjem, za to namenjajo 3,8 milijona evrov, na 250 razpisanih delovnih mest je prispelo 200 vlog. Objavili so tudi javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov iz naravoslovja in tehnike. Razpisanih sredstev je za 180.000 evrov, to je za 50 štipendij, na razpis pa je prispelo 46 vlog, so pojasnili. Prav tako so za proračun za leti 2023 in 2024 že predlagali povečanje števila štipendij in tudi širitev sheme štipendiranja po pedagoških študijskih programih glede na predvidene trende pomanjkanja pedagoških kadrov.

Kazalo se je že vrsto let

»Zanimanje za vpis v študijske programe na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je zelo različno. Tradicionalno imamo več kandidatov kot prostih mest za študij logopedije in surdopedagogike, specialne in rehabilitacijske pedagogike, socialne pedagogike, omejitev vpisa imamo tudi pri razrednem pouku, predšolski vzgoji in likovni pedagogiki. Povsem drugače je za študij predmetnega poučevanja, še zlasti za študij matematike, fizike, tehnike in računalništva, nekoliko več, a še vedno premalo, pa je zanimanja za študij biologije, kemije in gospodinjstva,« je povedal dekan Janez Vogrinc.

Pomanjkanje učiteljev se vsaj pri nekaterih predmetnih področjih (fizika, tehnika, računalništvo, matematika) ni zgodilo nenadoma, temveč se je to kazalo že vrsto let, je poudaril in dodal, da so pedagoška fakulteta in tudi druge fakultete, ki izobražujejo učitelje, na to opozarjale resorno ministrstvo, ki pa do letos žal ni ukrepalo.

Zakaj za ta predmetna področja med mladimi tudi prej ni bilo veliko zanimanja, je povezano z interesi mladih, pa tudi z ugledom poklica v širši družbi, meni dekan. »Ugled poklica je pogojen tudi z delovnimi razmerami in plačo. Zakaj bi nekdo, ki ga zanima tehnika, šel poučevat v osnovno šolo, če se lahko zaposli v nekem podjetju? Ali pa: zakaj bi računalničar delal v šoli, če lahko dobi bistveno višjo plačo v gospodarstvu? Treba bo izboljšati ugled učiteljskega poklica, pedagoškim delavcem zagotoviti boljše razmere za delo, pa se bo tudi več mladih odločilo za ta poklic. Na fakultetah lahko tudi promoviramo učiteljski poklic med mladimi z različnimi dejavnostmi.«