Kljub vidnemu napredku pri digitalizaciji zdravstva v zadnjem času, je ključni dokument, ki vsebuje zdravstvene podatke posameznika, še vedno zdravstveni karton v papirnati obliki. Če želimo izvide deliti z drugimi zdravniki, jih moramo pogosto v papirnati obliki prinesti na pregled, včasih pa zaradi nedostopnosti podatkov tudi po nepotrebnem ponavljati preiskave.
Zdravniki podatke o bolnikih večinoma še vedno zapisujejo ročno. Tudi če jih vpisujejo v računalnik, jih morajo nato natisniti in vložiti v papirnati elektronski karton, je pojasnil direktor Zdravstvenega doma (ZD) Kamnik in specialist družinske medicine Sašo Rebolj.
Kot je nadaljeval, je proces deloma sicer že digitaliziran. Tako lahko zdravniki v ambulantah družinske medicine med drugim elektronsko dostopajo do laboratorijskih izvidov, izvidov testiranja na novi koronavirus ter do izvidov rentgenskih in ultrazvočnih pregledov.
Kako do starih izvidov?
Zdravniki bi si po njegovih besedah želeli, da bi bilo digitalizacije v zdravstvu še več. Ob tem je poudaril, da projekt elektronskih napotnic in receptov ni bil izpeljan v celoti. Tako ročno še vedno pišejo naloge za prevoz bolnikov, naročila tehničnih pripomočkov in delovne naloge za fizioterapijo.
Hranjenje podatkov v obliki papirnatih zdravstvenih kartonov je, kot opozarja, problematično, ker so tako podatki hranjeni na enem mestu in težje dostopni, kot bi bili elektronski.
Rebolj, ki ima izkušnje z delom v ambulanti nujne medicinske pomoči, poudarja, da tam prihaja do težav z iskanjem starih izvidov, podatkov o diagnozah, s katerimi bi lahko zdravniki ugotovili, ali se je neka bolnikova zdravstvena težava pojavila na novo ali že pred leti. Prav tako nimajo dostopa do podatkov o alergijah, pa tudi sladkorni bolezni, bolniki, ki jih obravnavajo, pa so včasih nezmožni pogovora.
Vse se beleži ročno
Papirnato hranjenje podatkov predstavlja veliko breme tudi za zdravstvene delavce, ki morajo pred vsako obravnavo bolnika najprej poiskati njegov karton, v katerega bodo nato vpisali nove podatke, kar je zamudno.
Oseba z diabetesom Mateja Malnar Štembal je predstavila svoj pogled na problematiko. "Nemalokrat se mi je zgodilo, da so me vprašali, če sem prvič v neki zdravstveni ustanovi, pa sem morala razložiti, da to ne drži," je pojasnila. Ob tem je izpostavila svojo izkušnjo - ob zdravniškem pregledu za službo so ji odkrili sladkorno bolezen. Ko je želela napotnico za diabetologa, je morala ponoviti laboratorijske preiskave vrednosti sladkorja v krvi.
Meni, da bi bile odločitve o njenem zdravju v primeru elektronskih podatkov boljše in hitrejše. Idealni zdravstveni sistem bi bil po njenih besedah takšen, v katerem bi imel zdravnik enostaven dostop do njene diagnoze, vrednosti krvnega sladkorja v zadnjem letu, pa tudi do drugih laboratorijskih izvidov. Želi si, da bi pri uvajanju tehnoloških rešitev sodelovali tudi bolniki, ki imajo veliko izkušenj z zdravstvenim sistemom in njegovimi pomanjkljivostmi.
Da bi digitalna dostopnost zdravstvenih podatkov vodila v višjo kvaliteto obravnave bolnikov ocenjuje tudi Rebolj. Ob tem bi se zmanjšale možnosti, da bi se "kaj spregledalo", sistem bi lahko nadgradili tako, da bi zdravnika opozarjal na določene posebnosti pri nekem bolniku.
