A pri najpomembnejšem projektu občine vse od ustanovitve, ki bo med drugim prinesel okoli 300 novih delovnih mest, se močno zapleta. Dogajajo se preprodaje zemljišč po štirikrat višji ceni, kot so zanjo dobili kmetje, Občini Šmarješke Toplice pa na razpisu gospodarskega ministrstva za komunalno opremljanje cone, ki se končuje, ni uspelo pridobiti 1,6 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev. Namesto v Kronovo pa je šel denar na Ptuj. Razlog so zapleti z enim izmed prihodnjih investitorjev, Avtoprevozništvom Boštjan Košljar, s. p., s Sel.
Takšno dogajanje preseneča – zakaj bi eden izmed prihodnjih naložbenikov v coni, domačin, ki nujno potrebuje večji prostor za svoje tovornjake in cisterne ter spada med zelo resne in zagnane podjetnike, saj je svoj prostor v coni edini že začel urejati, zaviral tako pomemben projekt? Saj vendar škodi tudi samemu sebi.
Kot pravi Boštjan Košljar, se počuti izigranega, saj je edini prišel do svoje parcele s podkupnino. »Potrebujem pa še nove parcele, a ne dam več toliko za kvadratni meter. Dovolj mi je, da sem zdaj jaz neka črna ovca v celotni zadevi. Dovolj mi je goljufij, podkupnin in preprodaj. Naj ljudje izvedo za vse mahinacije, za katerimi stoji župan,« pravi Košljar, ki se z občino bori skupaj s partnerico Alenko Butara, ki je tudi zaposlena v njegovem avtoprevozniškem podjetju.
VIŠJI PRISPEVEK
Župan Marjan Hribar se čudi Košljarjevemu nagajanju pri pridobivanju služnosti, njegovim pritožbam, zaradi česar je občina na koncu ostala brez evropskega denarja. »Gre za razvojni denar, namenjen gospodarskim družbam v coni, ne občini. Naložbenike zato čaka vsaj še enkrat višje plačilo komunalnega prispevka,« pove Hribar in doda, da se je občina že prijavila na nov razpis za milijon evrov nepovratnih sredstev. Upajo, da bodo uspešni. Celotna investicija komunalne opreme cone je vredna 1,9 milijona evrov.
Košljar pravi še, da občina cono opremlja le z delnim gradbenim dovoljenjem – sam je bil v postopkih celo ignoriran, zaradi tega se pritožuje –, župan pa trdi, da že imajo celotno gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje pa bodo dobili v mesecu dni.
OVOJNICA Z DENARJEM
In zakaj se je sploh zapletlo med občino in podjetnikom? Boštjan Košljar, ki vodi avtoprevozniško podjetje, ki se ukvarja s prevozi mleka, avtomobilov in avtodomov ter prevozi s ponjavami, tudi v tujino, pove, da je bil od vsega začetka med interesenti za šest tisoč kvadratnih metrov. »To mi je bilo obljubljeno, imeli so me na seznamu, potem pa sem jeseni 2020 skoraj ostal brez parcele; cona naj bi bila že razprodana. Na občino sem šel na razgovor. Prostih zemljišč ni bilo več, a župan mi je obljubil pomoč. In res – njegov dober prijatelj, podjetnik Robert Kupec iz podjetja Ambient, d. o. o., iz Domžal, ki je imel v coni rezervirane menda štiri parcele, mi je bil pripravljen eno odstopiti. Župan mi je takoj namignil, da bo treba za to kaj primakniti, kakšnih tri tisoč evrov, saj da je gospod z idejnimi zasnovami imel že neke stroške ... Vem, da to ni prav, a sem v podkupnino privolil, saj sem zemljišče v coni krvavo potreboval in Kupcu sem hvaležen, da mi je ustregel. Kupec mi je nekaj dni pozneje po telefonu posredoval kraj in čas sestanka v Ljubljani, kamor sem odšel s tremi tisočaki v ovojnici. Pa ni bilo dovolj. Želel je pet tisoč evrov. Tako sem se naslednji dan v Ljubljano znova odpravil z ovojnico, tokrat s petimi tisočaki, in jo pustil v sprejemnici, kot mi je Kupec naročil, tako da se z njim nisem več srečal,« pripoveduje Košljar.
ZDAJ NAJEMNIK
Potem je nakup parcele v coni brez težav stekel. Za parcelo, veliko 3682 kvadratnih metrov, je Košljar odštel dobrih 92 tisoč evrov – po enotni ceni 25 evrov za kvadratni meter, odkupil pa jo je od šestih lastnikov zemljišč: petih kmetov in občine. »Zdaj smo najemniki na območju nekdanje gostilne Prešeren v Dolenjem Kronovem, a zaradi racionalnosti in širitve dejavnosti želimo na svoje. Odločili smo se za nakup zemljišča v coni, saj nameravamo zgraditi avtopralnico, mehanično in vukanizersko delavnico ter svoje poslovne prostore,« pravi Košljar.
ŽUPAN OBTOŽBE ZANIKA
Šmarješki župan Marjan Hribar dogajanje opiše drugače. Košljar se je res oglasil pri njem, ker ni dobil parcele.
»Zemljišče je iskal leto dni prepozno, vse je bilo prodano ali rezervirano, a sem mu pomagal. Napotil sem ga k pooblaščenki Klementini Zeme, ki so jo kmetje pooblastili za kupoprodajne pogodbe – prihodnjim naložbenikom namreč zemljišč v coni ni prodajala občina, ampak kmetje, lastniki zemljišč, in to njive in travnike po 25 evrov za kvadratni meter. To je cena uradno zapriseženega cenilca, s katero so se vsi strinjali in bili zadovoljni, saj se nikjer na Dolenjskem travniki niso prodajali po taki ceni. Pri prejšnji županji je bila na primer cena za kvadratni meter sedem evrov. Podjetnik, ki je imel rezervirane štiri parcele, je Košljarju in še nekomu po eno odstopil, kako so se dogovorili, ne vem. Nikoli pa nisem Košljarju rekel, da mora komu dati denar ali kaj takega,« pripoveduje Hribar, prepričan, da gre že za predvolilno nagajanje in ga hočejo očrniti kot vnovičnega kandidata za župana.
KUPEC: KOŠLJARJA NE POZNAM
Seveda smo se o resničnosti Košljarjevih navedb pozanimali tudi pri podjetniku Robertu Kupcu, direktorju podjetja Ambient iz Domžal. Povedal je, da je v coni Kronovo lastnik dveh parcel; kaj točno bo tam zagnal, še ne ve in zbira ideje: »Nedvomno pa bo nekaj s trgovinsko dejavnostjo, kar je na tistem območju tudi dovoljeno po prostorskih načrtih.« Pravi, da je imel prvotno rezervirane tri parcele, a je kupil dve, saj za vse tri ni imel denarja.
Kupec trdi, da nepotrebne parcele ni nikomur odstopil ali za to celo zahteval kakršnegakoli denarja, Boštjana Košljarja pa da sploh ne pozna, zanj še ni slišal in se seveda z njim tudi ni srečal. Ob takšnih hudih obtožbah je brez besed.
OD KOD ZAMERA
Šmarješki župan Marjan Hribar razmišlja, da Košljarjevo nagajanje verjetno izhaja iz zamere, ker lani poleti ni pridobil želene parcele v Družinski vasi, ki jo je Občina Šmarješke Toplice prejela od neke pokojne gospe, ki ji je deset let plačevala oskrbo v domu starejših občanov, in jo nato prodajala. »Za to kmetijsko zemljišče so se javili trije kandidati, med njimi dva s statusom kmeta, in Košljar je ni dobil. Mi ga nismo izločili ali kaj takega, tako ali tako pa vse postopke vodi upravna enota,« pove Hribar.
A tudi tu je Košljarjeva stran zgodbe drugačna. »Med ponudniki je imel le eden status kmeta. Župan mi je po telefonu obljubil, da bo parcela prodana meni, in naj v ponudbi dam dva tisočaka več. Ko nisem bil izbran jaz, mi je bilo vsega dovolj. Odločil sem se zaustaviti procese v coni, nisem dal podpisa za neko soglasje, ki ga je občina potrebovala,« pripoveduje Košljar, ki si je za pomoč pri zadevah z občino najel tudi odvetnico.
ZAKAJ PREPRODAJE?
Začuden je bil tudi, ko je na Nepremicnine.net čisto po naključju zagledal, da prav podjetje Ambient v prihodnji šmarješki coni prodaja še dve parceli kar po 89 evrov za kvadratni meter. Sam je namreč zainteresiran še za kakih štiri ali pet tisoč kvadratnih metrov. Ponudbi sta pozneje z interneta izginili.
»To me je šokiralo. Očitno gre za preprodaje zemljišč, ki jih Kupec sam sploh ne potrebuje – do štirih parcel je očitno prišel po prijateljski liniji z županom, ta je na občini za nekaj časa tudi zaposlil njegovo ženo Melanie Kupec. Ker je en podjetnik dobil štiri parcele, smo očitno nekateri domačini izviseli – poznam marsikoga, ki je še zainteresiran za nakup, a zemljišč ni več na voljo,« pove Košljar.
Za vse skupaj ne obtožuje toliko Kupca kot župana Hribarja. »Zlorabil je svoj položaj in v cono, ki je bila od vsega začetka namenjena domačinom, pripeljal tuje ljudi. To je barabija! Zato zdaj blokiram cono,« pravi in se čudi, kako se lahko preprodajajo komunalno opremljena zemljišča, ko pa je sam v pogodbi imel klavzulo, da to pet let ni mogoče. »Razen če nismo vsi podpisovali pogodb z enako vsebino,« razmišlja.
POOBLAŠČENKA: NOBENIH KLAVZUL
Odvetnica mag. Klementina Zeme, ki je vodila kupoprodajne pogodbe za cono, pove, da so bila pravila za vse enaka, kupci niso imeli prav nobenih klavzul in ovir po kupnih pogodbah, da neomejeno razpolagajo s kupljenimi zemljišči, saj so kupili v tisti fazi komunalno neopremljena zemljišča. »Kupci so morali plačati davek na promet nepremičnin, v posameznih primerih celo kapitalski dobiček, moje storitve, sodne in upravne takse, kar je celotno ceno kupljenih zemljišč v posameznih primerih drastično povišalo,« pojasni.
KDOR PRVI PRIDE ...
TudiMarjan Hribarpravi, da ni bilo nobenih zavez, kar je običajno tudi v drugih conah. »Razpolaganje s stvarnim premoženjem je pravica vsakogar. Kot mi je znano, neki kmet v coni zdaj prodaja zemljišče po ceni celo več kot sto evrov na kvadratni meter,« pravi župan in dodaja, da naložbeniki tvegajo le plačilo posebnega davka na nepozidano parcelo v coni. Nesprejemljivi se mu zdijo še Košljarjevi očitki, da bi morali v cono »spustiti« le domače naložbenike.
»To pač ne gre, v coni bi radi imeli na primer trgovski center, hotel, dom starejših občanov, kliniko za male živali, za kar pa niso vedno zainteresirani le domačini, ampak tudi investitorji od drugod, in nikogar ne moremo ovirati,« pojasni župan in doda: »Pravilo pri prodaji je bilo le eno – kdor prvi pride, prvi melje. Če bi kdo hotel kupiti vso cono, ne vem, s čim bi mu to lahko preprečili.«
Pooblaščenka Zeme pove še, da je seznam kupcev, ki ji je bil osnova za sestavo pogodb, dobila od občine, ki je bila koordinatorica.
V coni Kronovo je šlo za okoli 130 zemljišč, med katera so všteta tudi tista, ki jih je za gradnjo infrastrukture v tem območju kupila občina, lastnikov oziroma solastnikov pa je bilo okoli 20.
»DOBROTA JE SIROTA«
Kako in kdaj se bo zadeva s cono med Občino Šmarješke Toplice in avtoprevoznikom Boštjanom Košljarjem razpletla, da bo cona v realnosti lahko zaživela? Odgovor ni preprost.
Košljar o svoji ponudbi pove: »Ko bo občina odkupila po 2500 evrov za kvadratni meter mojih 33 kvadratnih metrov zemljišč ter mi nakazala pet tisoč evrov, ki sem jih pustil Kupcu, bom z občino sklenil odmero, prepis in služnost za zemljišče, ki ga nujno potrebuje.« Te dni sta se morala Boštjan in njegova partnerica Alenka celo zglasiti pri kriminalistih na ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani, da bi stvari razjasnila, in povedala sta vse, kar se je dogajalo. Župan Marjan Hribar pa je ogorčen: »Košljarju, ki ga cenim kot pridnega in podjetnega človeka, smo res šli na roke, a je zaustavil dober in še kako pomemben projekt za občino, nismo dobili nepovratnih kohezijskih sredstev. Dobrota je očitno sirota.«
