Pri njihovih izračunih so sodelovali svetovalci mreže ENSVET in strokovnjaki za ogrevalne sisteme na Primerjam.si. Za primerjavo so vzeli povprečno enodružinsko stanovanjsko hišo z ogrevalno površino 140 kvadratnih metrov, ki ima izolirano podstrešje, dvoslojna PVC okna in osem centimetrov debelo termoizolacijsko fasado. Ob tem so predpostavljali, da letna poraba energije znaša 20.000 kWh.
»Podatki so okvirni, ker se lahko višina začetne investicije od projekta do projekta precej razlikuje. Poleg tega pri izračunu na 10 let ni upoštevano dejstvo, da ogrevalni sistemi s časom izgubljajo na svoji učinkovitosti, zato se letni stroški postopoma dvigujejo,« so še pojasnili avtorji raziskave.
Drva najcenejša, a nepraktična
Najcenejše je še vedno ogrevanje na drva, vendar tovrstno ogrevanje seveda ni primerno za vse domove. Z drvmi največ dela, potrebujejo pa tudi prostor za skladiščenje. »Kljub temu, da gre za obnovljiv vir energije, obremenjujejo okolje z emisijami in trdimi delci,« podarjajo avtorji raziskave.
Med prednosti ogrevanja na drva so poleg cene uvrstili še dostopnost in možnost subvencije ekosklada. Največja slabost je obremenitev okolja.
Mesečni strošek za nakup drv v času petih najhladnejših mesecev znaša 140 evrov oziroma 700 evrov na leto. Ob upoštevanju investicije in stroška nabave kuriva vas bo takšna investicija v desetih letih stala 10.500 evrov.
Višja začetka investicija za toplotno črpalko, ki pa se na dolgi rok povrne
Najbolj ekonomično in ekološko je ogrevanje s toplotnimi črpalkami, ki imajo življenjsko dobo 25 let, medtem ko pri pečeh na drva, plin ali olje ta znaša 15 let. »Za večino domov je najprimernejša toplotna črpalka zrak-voda. Izvedba voda-voda in zemlja-voda sta zahtevnejši, ker je potrebno narediti vrtino ali izkop za zemeljske kolektorje, zato je tudi investicija višja. So pa tovrstne toplotne črpalke učinkovitejše in porabijo precej manj električne energije,« poudarjajo na spletni strani Primerjam.si.
Med glavne prednosti toplotnih črpalk so uvrstili ekonomičnost, okolju prijazen obnovljiv vir energije, preprosto uporabo, energenta pa ni potrebno skladiščiti. Lahko pridobite tudi subvencijo ekosklada. Velika prednost je tudi to, da toplotne črpalke poleti omogočajo hlajenje. Največja slabost je visoka začetna investicija ter slabši učinek in glasnost pri nizkih zimskih temperaturah.
Mesečni strošek elektrike za delovanje toplotne črpalke (pavšalni obračun električne energije) znaša 88 evrov, kar ob celoletni uporabi znese 1040 evrov. Skupni desetletni strošek (investicija in letni strošek energenta) vas bo stal 16.900 evrov.
Avtomatsko ogrevanje, a zahtevno skladiščenje peletov
Zaradi učinkovitega izgorevanja so izpušni plini od peletov čistejši v primerjavi z drvmi. Proces je popolnoma avtomatiziran in ga lahko nadzorujete na daljavo, vendar je največja slabost, da je skladiščenje peletov relativno zahtevno, saj morajo biti ves čas popolnoma na suhem. Za investicijo v ogrevanje na pelete lahko prav tako pridobite subvencijo ekosklada.
Mesečni strošek uporabe peletov za pet najhladnejših mesecev znaša 480 evrov oziroma 2400 evrov na letni ravni. Če se odločite za tovrstno investicijo boste v desetih letih za nabavo peči in peletov porabili 27.500 evrov.
Izognite se utekočinjenemu naftnemu plinu
»Cene za zemeljski plin so se po strmi rasti v zadnjem času umirile in celo nekoliko padle. Česar pa ne moremo trditi za utekočinjen naftni plin (UNP), ki je trenutno daleč najdražji energent. Namestite ga zgolj, če nimate druge alternative,« svetujejo avtorji raziskave.
Gre sicer za relativno čist vir energije, ki ima tudi dober izkoristek. Največja slabost je, da gre za izredno drag energent, katerega cena niha tudi glede na aktualne geopolitične razmere. Zanj pa ni mogoče pridobiti subvencije. Mesečni strošek zemeljskega plina znaša 420 evrov oziroma kar 2100 evrov letno. Skupni strošek v 10 letih (investicija in letni strošek energenta) znaša 24.000 evrov.
V primeru, da se odločite za ogrevanje na utekočinjen naftni plin boste v desetletju za investicijo odšteli kar 42.200 evrov.
Energetska prenova objekta
Pred menjavo ogrevalnega sistema je smiselno razmisliti tudi o investiciji v energetsko prenovo objekta. Če boste namreč del sredstev vložili v nova okna ali izolacijo ostrešja, bo investicija v ogrevalni sistem nižja, saj boste lahko kupili napravo z nižjo močjo, so še zapisali na spletni strani Primerjam.si.
