Na ravni celotne države je razpisanih skupno 160 zdravniških specializacij, od tega 83 za nacionalni nivo, ostalih 77 pa za posamezne izvajalce. Na področju dentalne medicine je zbornica za posamezne izvajalce razpisala tri specializacije.
Zdravniška zbornica Slovenije sicer razpise specializacij objavi dvakrat na leto – letos aprila jih je razpisala 286 (običajno ima spomladanski razpis več razpisnih mest kot jesenski). Takrat je bilo razmeroma malo zanimanja za področje družinske medicine, saj se je na 70 razpisanih mest na ravni države prijavilo 15 posameznikov. Tokrat je razpisanih 53 mest na ravni države.
Kot so nam povedali v zbornici, izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe v skladu z določili Zakona o zdravniški službi zbornici za naslednje koledarsko leto, najpozneje do 28. februarja tekočega leta, »sporočijo potrebe za posamezno vrsto specializacij, pri čemer upoštevajo program dela, starostno strukturo zdravnikov posameznih strok pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti in razvoj izvajalca zdravstvene dejavnosti.«
Izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko sicer zaradi izrednih okoliščin, kot so smrt, enostranska odpoved delovnega razmerja ali širitev dejavnosti, izjemoma sporočijo potrebe po dodatnih specializacijah tudi med letom.
»Na podlagi sporočenih potreb izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, upoštevaje potrebe prebivalcev, mrežo javne zdravstvene službe in podatke iz registra zdravnikov, petčlanski odbor, sestavljen iz predstavnikov ministrstva, predstavnika zbornice, predstav-nika Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predstavnika Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, za potrebe mreže javne zdravstvene službe dvakrat letno pripravi predlog števila in vrst specializacij za območje celotne države oziroma za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti. Za člane odbora se glede nasprotja interesov uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije. Na podlagi predloga odbora minister za zdravje RS za potrebe mreže javne zdravstvene službe določi število posameznih vrst specializacij za območje celotne države oziroma za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zbornici naloži objavo javnega razpisa. Pri določitvi števila posameznih vrst specializacij se upošteva, da je najmanj 10 odstotkov vseh specializacij določenih za območje celotne države.«
Skratka, minister za zdravje določa vrsto in število razpisanih specializacij, zbornica pa pogoje za prijavo in izbirna merila.
Število razpisanih mest
Po številu razpisanih mest družinski sledi interna medicina z 12. Za njo je ginekologija in porodništvo z 10, sledita psihiatrija z osmimi ter anesteziologija, reanimatologija in perioperativna intenzivna medicina s šestimi. Po pet razpisanih mest je za otroško in mladostniško psihiatrijo ter splošno kirurgijo, po štiri za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, nevrologijo, pediatrijo, radiologijo in urgentno medicino. Za javno zdravje, pnevmologijo, travmatologijo in urologijo so razpisana po tri mesta, po dva za dermatovenerologijo, gastroenterologijo, internistično onkologijo, kadiologijo in vaskularno medicino, nuklearno medicino, oftalmologijo, otroško nevrologijo, revmatologijo, transfuzijsko medicino in žilno kirurgijo. Po eno mesto je razpisano za infektologijo, intenzivno medicino, kardiovaskularno kirurgijo, klinično mikrobiologijo, maksilofacialno kirurgijo, nevrokirurgijo, patologijo, sodno medicino in torakalno kirurgijo. Za konec pa še specializacije, za katere ni razpisanih mest. Te so: abdominalna kirurgija, alergologija in klinična imunologija (odrasli), hematologija, klinična farmakologija, klinična fiziologija, klinična genetika, nefrologija, neonatologija, onkologija z radioterapijo, ortopedska kirurgija, otorinolaringologija, otroška kirurgija, plastična ter rekonstrukcijska in estetska kirurgija.
Številke niso najvišje. Kakšne pa so čakalne vrste za področja, na katerih (nizke) številke najbolj bijejo v oči?
Začnimo z ginekologijo in z zanjo razpisanimi 10 mesti. Kot smo poročali ne dolgo tega, so ginekologi v Sloveniji preobremenjeni, skrb za vzbuja tudi starostna struktura, saj nas v nekaj letih čaka množično upokojevanje tako ginekologov kot tudi porodničarjev. Prav tako ni nobena skrivnost, da je v nekaterih lokalnih okoljih praktično nemogoče najti ginekologa, ki bi jemal nove pacientke. Čakalne dobe so sicer odvisne od težav, pregled čakalnih vrst za ginekološki pregled na sekundarni ravni pa pokaže, da je mogoče do njega priti v praktično enem mesecu.
Z izjemo murskosoboškega zdravstvenega doma je treba na prvi termin za dermatološki pregled – razpisani sta dve mesti – z redno napotnico v drugih po Sloveniji čakati do prve polovice prihodnjega leta. Do takrat morajo na dermatološki pregled čakati tudi otroci.
Na hematološki pregled – brez razpisanih mest – je treba z redno napotnico počakati do prihodnjega leta. Bolje se piše tistim, ki potrebujejo lažji poseg v otorinolaringologiji in maksilofacialni kirurgiji v lokalni anesteziji, saj je mogoče do termina z redno napotnico v Mariboru in Murski Soboti priti že letos, v Ljubljani pa konec leta 2024. Pretirane gneče ni niti za abdominalni kirurški pregled bodisi odraslega bodisi otroka z redno napotnico. Podobno je mogoče zapisati za prvi alergološki pregled. Za termin za nefrološki pregled je načeloma treba počakati do začetka leta 2023, proti koncu leta pa se sprostijo tudi termini za infektološki pregled.
Je povezava?
So po mnenju zbornice čakalne vrste kakorkoli povezane s številom razpisanih mest? »Čakalne dobe so bolj povezane s tem, kakšen je obseg storitev oziroma programov na določenem področju, ki ga izvajalcem krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. In pa v enem delu so čakalnem dobe povezane tudi s tem, da se določeni pacienti ne naročijo npr. na storitve, kjer je čakalna doba najkrajša, ampak se naročijo pri izvajalcu, ki ga želijo in so za to pripravljeni tudi dlje časa čakati.«
