Ravnatelj Igor Matijašić je poudaril, da na šoli izpolnjujejo vse pogoje za izvedbo pouka slovenščine. Po anketi, ki so jo izvedli med učenci, je zanimanje za učenje slovenščine izrazilo dobrih 30 učencev, šola, ki leži neposredno ob meji s Slovenijo, pa je dobila tudi soglasje hrvaškega ministrstva za šolstvo. Kljub temu po besedah ravnatelja še vedno manjka tisto, kar je najpomembnejše, to je oseba, ki bo slovenščino poučevala. "Kandidatka, ki je bila zainteresirana, je na koncu morala odstopiti, enako se je ponovilo še z eno osebo. Objavili smo tudi razpis, a se nanj ni nihče javil. Kontaktirali smo slovensko veleposlaništvo, obmejne šole, dodatno se je angažirala predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, a učitelja, ki bi prišel na Bregano, kljub temu ni," je sporočil Matijašić. Dodal je, da bodo razpis ponovili, "a kakor kaže zdaj, odlična ideja vseeno ne bo uresničena".
S pomanjkanjem učiteljev se spopadajo tudi nekatere druge šole na Hrvaškem, ki izvajajo poučevanje slovenščine, ki ga financira hrvaško ministrstvo za šolstvo. Med njimi sta osnovni šoli v Umagu in Buzetu.
Slovensko ministrstvo nima vpliva
Za manjšinsko šolstvo je v Sloveniji pristojno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Tam se zavedajo problemov, ki jih ima slovenska skupnost na Hrvaškem z iskanjem učiteljev slovenščine, problematiko pa aktivno spremlja tudi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer pa so poudarili, da Slovenija na pouk slovenskega jezika, ki ga financira Hrvaška, ne more vplivati. "Slovenija nudi strokovno podporo tem učiteljem ter zagotavlja pouk dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture," so z urada sporočili za STA. Na vprašanje, ali se zavedajo, da je zaradi problema s pomanjkanjem učiteljev slovenščine na Hrvaškem vedno manj slovenskih otrok, ki govorijo slovensko, so odgovorili, da si skladno s svojimi pristojnostmi ves čas aktivno prizadevajo za ohranjanje slovenstva in slovenskega jezika na Hrvaškem.
Spremljajo problematiko
V preteklem letu se je tudi spremenil pravilnik o razpisu za vpis v visoko šolstvo in se zdaj določa razpis ločenih prostih vpisnih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva. V preteklosti je pravilnik namreč določal razpis skupne kvote prostih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in za tujce iz držav nečlanic EU, kar je zamejcem in izseljencem, ki spadajo v to kategorijo, pogosto oteževalo dostop do študija v matici, so pojasnili v uradu. Dodali so, da bo urad še naprej pozorno spremljal omenjeno problematiko. "Republika Slovenija že podeljuje tudi štipendije za študij v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu. S tem želi usposobiti ustrezen kader, ki bo po vrnitvi na Hrvaško lahko zapolnil prosta mesta učiteljev slovenščine," so dodali.
